<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175447"><dc:title>Vpliv pravne regulacije na energetsko krizo ter rešitve, ki jih pravni okvir na tem področju omogoča</dc:title><dc:creator>Lapanja,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grilc,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>energetska kriza</dc:subject><dc:subject>načelo energetske solidarnosti</dc:subject><dc:subject>državne pomoči</dc:subject><dc:subject>regulacija cen</dc:subject><dc:subject>pravo reguliranih sektorjev</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava vprašanje uporabe ter vpliva pravne regulacije v času aktualne energetske krize ter analizira rešitve in ukrepe, ki jih omogoča veljavni pravni okvir. Problematika je uvodoma predstavljena skozi prizmo preteklih energetskih kriz, ki so ključno vplivale na razvoj prava na relevantnem področju. Prve izkušnje, ki jih zasledimo v evropskem prostoru kažejo na odsotnost usklajenega odziva na nadnacionalni ravni, med tem ko izhodišče za razumevanje trenutne energetske krize predstavlja obdobje, ki je sledilo prvi in drugi ukrajinski plinski krizi. Analiza, ki je naprej osredinjena na razvoj prava v tem obdobju ter odziv Evropske unije na aktualno energetsko krizo, kot ključno izpostavi načelo energetske solidarnosti ter njegove razsežnosti v praksi. Med tem ko institucije Evropske unije zagovarjajo njegovo široko uporabo, preko katere bo zagotovljen skupen odziv ter poglobljena integracija notranjega trga, na drugi strani države članice vztrajajo pri njegovi ozki razlagi. Nadalje je predstavljena politika Evropske komisije, ki v kriznih obdobjih dopušča gibljivo razlago temeljnih pravil prava Evropske unije, kar je omogočilo širšo uporabo ukrepov tudi v obdobju aktualne energetske krize. Na tem mestu velja omeniti, da specifična sektorska regulacija, ki ureja področje energetike, načeloma že vnaprej nekoliko drugače naslovi združljivost ukrepov, kot so državne pomoči in regulacija cen, z notranjim trgom. V okviru širšega pregleda je nadalje kritično naslovljena vloga, ki sta jo v obravnavanem obdobju v Republiki Sloveniji imela neodvisni regulator na področju energetike ter nacionalni organ, ki je zadolžen za varstvo konkurence. Nazadnje je potrebno izpostaviti, da bo pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju energetske unije, ki jo bo ključno zaznamoval zeleni prehod, predstavljalo učinkovito sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem.</dc:description><dc:publisher>J. Lapanja</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-28 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175447</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
