Lektoriranje med pravili in praksoFerrari Stojanović, Uroš (Avtor) Žele, Andreja (Mentor) slovenščinalektoriranjelektorurejanje besedilpopravljanje besedilpurizemV magistrskem delu obravnavamo lektorski poklic in fenomen lektoriranja zapisanih besedil v Sloveniji na podlagi pregleda literature in empirične raziskave — ta je bila dvodelna, sestavljena iz anketnega vprašalnika, razdeljenega med lektorje, in preliminarne analize pogostnosti posameznih jezikovnih oblik, ki so pogosto podvržene lektorskim popravkom, v besedilnih korpusih. Svoje izsledke smo primerjali s tistimi iz več preteklih sorodnih študij (Dular 1986, Logar in Verovnik 2001, Bizjak 2010). Poklic ostaja izrazito feminiziran, povprečna starost slovenskih lektoric in lektorjev je približno 40 let, ti pa imajo v našem vzorcu skorajda izključno slovenistično izobrazbo — v preteklih raziskavah je bilo takih nekoliko manj. Zaposlitveni status je raznovrsten, lektoriranje pa za številne, ki se z njim ukvarjajo, ni edini vir dohodka. Najpogosteje se lektorirajo strokovna in publicistična besedila. Temeljni pripomoček je še vedno Slovenski pravopis 2001, skoraj enako pogosta je tudi raba splošnorazlagalnega slovarja SSKJ, medtem ko uporaba Toporišičeve znanstvene slovnice pri lektoriranju upada. Ti viri so danes skorajda izključno rabljeni v digitalni obliki. Rezultati kažejo, da lektorji pri popravljanju jezikovnih oblik vse manj strogo sledijo normativnim pravopisnim oznakam, številni opozarjajo, da dosledno upoštevajo ko(n)tekst ter komunikacijske okoliščine besedila. V primerjavi z nekaterimi preteklimi sorodnimi raziskavami se je delež lektorjev, ki bi popravili posamezne jezikovne oblike, zmanjšal za povprečno 28 %. Srbohrvatizmi ostajajo predmet pozornosti, odpor do njih pa je manjši od tistega, ugotovljenega v preteklih raziskavah; vse več pozornosti zahtevajo nekateri anglicizmi.[U. Ferrari Stojanović]20252025-10-28 07:45:32Magistrsko delo/naloga175442sl