<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175426"><dc:title>Vpliv izbire točk ločitve omrežja na določitev kratkostičnih ekvivalentov slovenskega elektroenergetskega omrežja s pomočjo modelov otokov</dc:title><dc:creator>ROMIH REXHAJ,	ADRIAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ažbe,	Valentin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kratkostični tokovi</dc:subject><dc:subject>IEC 60909</dc:subject><dc:subject>otoški ekvivalent</dc:subject><dc:subject>toga omrežja</dc:subject><dc:subject>PowerFactory</dc:subject><dc:subject>slovensko prenosno omrežje</dc:subject><dc:subject>ENTSO-E</dc:subject><dc:subject>metoda najmanjših kvadratov</dc:subject><dc:subject>kratkostična moč</dc:subject><dc:subject>sistemska analiza</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi je obravnavana analiza kratkostičnih tokov v slovenskem elektroenergetskem sistemu po standardu IEC 60909, s poudarkom na metodologiji konstrukcije otoških ekvivalentov in njihovem vplivu na rezultate kratkostične analize. Uporabljen je bil programski paket DIgSILENT PowerFactory, v katerem je bil najprej pripravljen bazni model omrežja z vsemi generatorji (razen TEŠ5), nato pa še sedem različic modelov, kjer so bili generatorji nadomeščeni s togimi omrežji, oblikovanimi na osnovi kratkostičnih prispevkov, izračunanih v izoliranih otokih. Za namen primerjalne analize je bil model razdeljen na več ločenih otoških modelov, od katerih je vsak vključeval le eno zbiralko izmed tistih, ki jih opredeljuje metodologija ENTSO-E kot nosilke kratkostičnih prispevkov. V vsakem otoku so bili ohranjeni samo lokalni viri kratkostične moči (npr. generatorji), ostali deli sistema pa niso bili modelirani. Na ta način je bilo mogoče določiti posamezne prispevke kratkostične moči po zbiralkah, ki se kasneje uporabijo kot vhodni podatki v skupni evropski model. V sklopu priprave podatkov so bili iz tehnične dokumentacije prenosnih daljnovodov Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV) s pomočjo Python skript izvlečeni in v model vneseni natančni parametri daljnovodov, zlasti ničelne komponente impedanc. Za vsako otoško verzijo so bila v model vključena toga omrežja na zbiralkah, ki so v posameznem otoku vsebovale vir kratkostične moči, in izveden je bil ponoven izračun kratkostičnih veličin. Dobljeni rezultati so bili primerjani z baznim primerom, pri čemer je bila uporabljena metoda najmanjših kvadratov odstopanj. Analiza je pokazala, da so razlike med posameznimi verzijami zelo majhne. V večini primerov so se vrednosti razlikovale za manj kot 5 %, kar pomeni, da je metoda relativno neobčutljiva na izbiro točk mrežnega prereza. To potrjuje uporabnost pristopa za poenostavljeno modeliranje nacionalnih sistemov v skladu z zahtevami ENTSO-E, saj omogoča zanesljive rezultate brez potrebe po vsakokratnem iskanju optimalne topologije otokov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-27 07:30:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175426</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
