<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175280"><dc:title>Vloga mladinskih organizacij pri skrbi za duševno in fizično zdravje svojih zaposlenih</dc:title><dc:creator>Podbevšek,	Ana Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rijavec Klobučar,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladinsko delo</dc:subject><dc:subject>mladinski delavci</dc:subject><dc:subject>skrb zase</dc:subject><dc:subject>organizacijska podpora</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>supervizija</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava vlogo mladinskih organizacij pri skrbi za duševno in fizično zdravje svojih zaposlenih. Na podlagi teoretičnih izhodišč in empirične raziskave so bile prikazane ugotovitve, ki prinašajo novo razumevanje področja, ki v Sloveniji do zdaj še ni bilo raziskano. 
Avtorica je uporabila kvalitativno metodologijo. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev z 11 mladinskimi delavci od tega imajo trije bolj vodstveno podporno vlogo, je proučila vlogo mladinskih organizacij pri skrbi za dobrobit zaposlenih in doživljanje podpore le te s strani delavcev. 
Rezultati kažejo, da mladinski delavci razvijajo različne oblike individualne skrbi zase, kot so telesna dejavnost, refleksija, čuječnost ali vzpostavljanje meja med delom in zasebnim življenjem. Vendar se je pokazalo, da brez ustrezne organizacijske podpore v obliki supervizije, intervizije, spodbudne organizacijske kulture, kakovostnih odnosov v timu ter dostopa do strokovnih usposabljanj, individualne strategije pogosto ne zadoščajo. Ključni viri, ki krepijo odpornost in zavzetost, so povezani z načinom vodenja, podporo sodelavcev in občutkom stabilnosti, medtem ko pomanjkanje teh virov vodi v povečano tveganje za izgorelost, stres in oslabljeno dobrobit.
Ugotovitve raziskave razkrivajo, da ravnovesje med zahtevami dela in dostopnimi viri bistveno oblikuje izkušnjo mladinskih delavcev. Hkrati opozarjajo na dvojno naravo mladinskega dela: na eni strani ponuja prostor za ustvarjalnost, povezovanje in osebno rast, na drugi pa lahko zaradi organizacijskih pomanjkljivosti vodi v čustveno izčrpanost.
Pomen odnosov se izkaže kot eden najmočnejših virov dobrobiti. Podpora sodelavcev in občutek povezanosti v timu krepita motivacijo in zmanjšujeta stres, pozitivni odzivi mladih pa dajejo delu smisel in priznanje. Čeprav so odnosi z mladimi pogosto enostranski, mladinskim delavcem občutek, da jim zagotavljajo varno okolje in oporo, prinaša zadovoljstvo in potrditev njihovega poslanstva. Pomemben vir ravnovesja ostajajo tudi zasebni odnosi z družino in prijatelji.</dc:description><dc:publisher>[A. Z. Podbevšek]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-23 09:00:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175280</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
