Meditacija v indijskih religijah in njen vpliv na zahodno kulturoPotrč, Danjela (Avtor) Osredkar, Mari Jože (Mentor) meditacijahinduizembudizemdžainizemkrščanstvovipassanačuječnostsekularizacijaMeditacija kot ena najstarejših duhovnih praks ima svoje korenine v indijskih religijah, zlasti v hinduizmu, budizmu in džainizmu ter tudi krščanskem duhovnem izročilu. V indijskih tradicijah se pojavlja kot osrednje sredstvo za duhovno preobrazbo, spoznanje resničnosti in osvoboditev iz cikla trpljenja. V prvi polovici diplomskega dela so predstavljene temeljne razlike in podobnosti med omenjenimi pristopi: v hinduizmu dhyana kot del joga poti, v budizmu praksi samatha in vipassana ter v džainizmu meditacija kot del strogih asketskih prizadevanj. Predstavili smo tudi zgodovino in nekatere vidike krščanske meditacije. V drugi polovici se delo osredotoča na prenos teh praks na zahod, ki se je začel v 19. st., razmahnil pa v 20. st. Meditacija je s tem vstopila v nove kontekste – psihoterapijo, izobraževanje, podjetništvo in umetnost – ter se deloma sekularizirala. Ob tem so se pojavila tudi vprašanja avtentičnosti, kulturnega prisvajanja in etičnih izzivov. Predzadnje podpoglavje je namenjeno krščanskemu odzivu, ki vključuje prenovljeno zanimanje za lastno kontemplativno izročilo ter razvijanje praks, kot sta osredinjena molitev in krščanska meditacija. Delo se zaključi z mislijo, da lahko meditacija deluje povezovalno in prispeva k reševanju sodobnih bivanjskih izzivov.[D. Potrč]20252025-10-23 09:00:10Diplomsko delo/naloga175277sl