Sobivanje z naravo v (Kozjanskem) parku - idejna zasnova permakulturnega parka kot način trajnostne urbanistične in arhitekturne revitalizacije slovenskega podeželja na primeru srednjeveškega trga in naselja PilštanjNaglič, Sandi (Avtor) Princic, Alessio (Mentor) Barbaresi, Paulo Augusto (Komentor) podeželjekrajinaidentitetaurbanizemarhitekturadediščinastrategijarevitalizacijatrajnostnostregenerativnostprogrampermakulturaparkIzgubljanje identitete slovenske podeželske krajine, s tipičnimi slovenskimi vasmi, stavbno dediščino in kmečko kulturo, predstavlja kompleksen problem, ki ga povzročajo številne spremembe v sodobnem načinu življenja, urbanizaciji in globalizaciji. Te ogrožajo tradicionalno povezanost z naravo, agrikulturo in samooskrbo lokalnih skupnosti ter posameznikov, kar vodi v izseljevanje, staranje podeželskega prebivalstva in propadanje pristnega podeželskega življenja. Magistrsko delo ponudi rešitev v obliki vzpostavitve celostnega sistema, t. i. Strategija štirih stebrov oživitve, ki temelji na poznavanju teorije trajnosti, regenerativnosti in parka kot osrednjega elementa revitalizacije ter uporaba obstoječe stavbne dediščine kot glavne funkcionalne, programske in vzdrževalne točke. Strategija omogoča obnovo in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter nadgrajuje ekosistemske storitve podeželskega okolja. Vključuje elemente sodobnih alternativnih pristopov kmetovanja in turizma, kot sta sistema SFS in CSA ter ekoturizem, ki spodbujajo trajnostno upravljanje zemljišč ter skupnostno povezovanje med lokalnimi kmetovalci, prebivalci in obiskovalci. Metodologija sledi postopnemu zoževanju fokusa: od teoretičnega pregleda problematike in literature, preko oblikovanja strategije na osnovi trajnostnih in regenerativnih principov, zasnova petih kriterijev umestitve in pomena parka, do njene konkretne aplikacije. Strategija se prikaže na primeru Kozjanskega parka in naselja Pilštanj. Kozjanski park služi kot model večplastnega permakulturnega sistema, kjer park igra vodilno vlogo pri revitalizaciji podeželske krajine in grajenega prostora. Vzpostavijo se lokalni nosilci, ki s svojim delovanjem krepijo kakovost življenja in ohranjenost biotske raznovrstnosti na območju parka. Oblikuje se zelena prometna infrastruktura in tesna kooperacija med nosilci. Pri Pilštanju je poudarek na urbani revitalizaciji, kjer se del parka nadgradi v permakulturni produktivni agropark. V obstoječo stavbno dediščino se umestijo ključni programski sklopi, ki z oblikovanjem fleksibilne servisne mreže tvorijo trajnostno in privlačno okolje ter spodbujajo lokalno gospodarstvo in skupnostni duh. Regenerativni pristop krepi odpornost ekosistemov, gradi povezave med človekom in naravo ter odpira nova vprašanja o identiteti podeželja. Naloga služi kot podlaga za nadaljnje razmišljanje, iskanje inovativnih konceptov, rešitev in dopolnitev strategije.20252025-10-23 08:02:27Magistrsko delo/naloga175260sl