<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175232"><dc:title>Primerjalna analiza trendov raziskav in razvoja ter konkurenčnosti držav Evropske unije</dc:title><dc:creator>Kržan,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravšelj,	Dejan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>raziskave in razvoj</dc:subject><dc:subject>inovacije</dc:subject><dc:subject>konkurenčnost</dc:subject><dc:subject>učinkovitost vlaganj</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>Evropska inovacijska lestvica</dc:subject><dc:description>Dejavnosti raziskav in razvoja (RR) ter inovacije imajo ključno vlogo pri trajnostni gospodarski rasti, krepitvi konkurenčnosti in reševanju družbenih izzivov. Evropska unija (EU) spodbuja povečanje vlaganj v znanje in inovacije, s čimer želi zmanjšati zaostanek za vodilnimi svetovnimi gospodarstvi. Procesi inoviranja so neposredno povezani z gospodarsko produktivnostjo, ustvarjanjem novih delovnih mest ter preoblikovanjem tradicionalnih sektorjev v digitalno in zeleno usmerjene industrije.
Namen magistrskega dela je bil analizirati in primerjati trende na področju RR ter inovativne uspešnosti držav članic EU. Z deskriptivno statistično analizo, analizo trendov in statističnimi metodami smo preučili podatke z Eurostata in Evropske inovacijske lestvice za obdobje 2003–2023. Analizirani so bili trendi držav glede na članstvo v EU, regije in strukturo financiranja po sektorjih (poslovno-podjetniški, državni, visokošolski in neprofitni). Inovacijska uspešnost je bila ocenjena z gibanjem inovacijskih indeksov v letih 2017–2024, s posebnim poudarkom na Sloveniji.
Rezultati kažejo, da so izdatki za RR v EU v zadnjih dveh desetletjih zrasli, a razlike med regijami in strukturami financiranja ostajajo izrazite. Vloga zasebnega sektorja se je okrepila. Analiza potrjuje pozitivno povezavo med višino vlaganj in inovacijsko uspešnostjo. Vendar višina izdatkov ni zadosten pogoj za uspeh – pomembna je tudi učinkovitost vlaganj, kakovost politik in sodelovanje akterjev. Slovenija z okoli 2 % BDP v letu 2023, namenjenega za RR, ostaja zmerna inovatorka. Raziskava potrjuje, da stabilna, strateška vlaganja v RR in inovacije predstavljajo temelj za digitalni in zeleni prehod EU ter krepitev konkurenčnosti. Raziskava razkriva razvojne razlike in oblikuje izhodišča za prihodnje inovacijske politike v Sloveniji in EU.</dc:description><dc:publisher>[T. Kržan]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-22 13:20:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175232</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
