<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175223"><dc:title>Razvoj elektrofilnih derivatov kumarina za trajno fluorescenčno označevanje celic</dc:title><dc:creator>Kragelj,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajk,	Stane	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokot,	Hana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kumarini</dc:subject><dc:subject>konfokalna mikroskopija</dc:subject><dc:subject>lipidne kapljice</dc:subject><dc:subject>fluorescenca</dc:subject><dc:description>Fluorescenčne sonde so postale nepogrešljivo orodje pri raziskavah celične dinamike, prepoznavanju biomolekul ter spremljanju medceličnih interakcij v realnem času. Kljub široki uporabi je komercialno dostopnih le omejen nabor sond, ki imajo visoko fotostabilnost, selektivnost in biokompatibilnost.
Tovrstne sonde izkoriščajo fenomen fluorescence. Fluorofor ob obsevanju s svetlobo določene valovne dolžine absorbira foton in preide v vzbujeno stanje ter nato odda svetlobo pri daljši valovni dolžini. Razlika med valovno dolžino absorbirane in emitirane svetlobe je Stokesov premik. Fluorofori z velikim Stokesovim premikom, ustrezno fotostabilnostjo in specifičnostjo so še posebej primerni za opazovanje s konfokalno mikroskopijo.
Namen magistrske naloge je bil razvoj novih fluorescenčnih označevalcev na osnovi kumarinskega obroča s trifluorometilno skupino na položaju 4 ter elektrofilno skupino na položaju 3, ki bi omogočala reakcije s spojinami, ki vsebujejo tiolno skupino. Pri tem smo preučili različne sintezne poti za vpeljavo različnih elektrofilnih skupin. Trem pripravljenim označevalcem (11, 18, 19) smo pomerili ekscitacijski in emisijski spekter ter potrdili ustreznost spektralnih lastnosti. Nato smo preverili njihovo sposobnost označevanja živih celic, morebitno citotoksičnost in fotostabilnost s konfokalno mikroskopijo na celični liniji mišjega pljučnega epitelija (LA-4). Na podlagi fizikalno-kemijskih lastnosti smo pričakovali označevanje lipidnih kapljic v teh celic.
Pri nobeni od testiranih sond med meritvami nismo opazili citotoksičnih učinkov na žive celice. Najmanj fotostabilna sonda je bila sonda 11, medtem ko je sonda 19 med meritvami tvorila agregate. Nobena od sond ni izkazala izključno selektivnosti za lipidne kapljice, saj so označevale tudi druge celične organele. Ne glede na to, pa so pripravljene spojine uporabni intermediati za pripravo različnih fluorescenčnih sond.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-22 08:45:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175223</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>