<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175219"><dc:title>Aktivnosti kronično bolnih otrok s posebnimi potrebami skozi oči staršev</dc:title><dc:creator>Mastinšek,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>ovire</dc:subject><dc:subject>starševska perspektiva</dc:subject><dc:subject>dnevne aktivnosti</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:description>Uvod: Kronične bolezni so dolgotrajne ovire, ki otroke prizadenejo na telesnem, duševnem in socialnem področju. Zaradi bolezni trpijo otrokovo telo, čustva, psiha in socialni odnosi. Kroničnim obolenjem so pogosteje izpostavljeni otroci s posebnimi potrebami, ki so posledično nesamostojni in imajo težave pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Otrokova diagnoza vpliva na družinsko dinamiko, odnose in vloge znotraj družine ter spreminja vsakdanji ritem življenja. Starši se ob soočanju z diagnozo in njenimi posledicami pogosto obračajo po različnih oblikah podpore in pomoči, med katerimi ima pomembno vlogo delovna terapija, ki stremi po čim večji samostojnosti otroka v vsakdanjih aktivnostih. Namen: Raziskovali smo, kakšni so pogledi staršev na izvajanje aktivnosti njihovih kronično bolnih otrok s posebnimi potrebami in kakšne so njihove izkušnje pri soočanju z diagnozo in pri vključevanju otrok v delovnoterapevtske obravnave. Metode dela: Izvedli smo kvalitativno raziskavo. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, ki smo jih izvedli s sedmimi starši kronično obolelih otrok s posebnimi potrebami. Pridobljene podatke smo kvalitativno tematsko analizirali. Rezultati: Oblikovali smo štiri teme: Soočanje staršev z diagnozo in posledicami, Doživljanje starševske vloge, Izvedba vsakodnevnih aktivnosti in Izkušnje staršev z delovno terapijo. Rezultati so pokazali, da so otroci omejeni na različnih področjih človekovega delovanja in da so v veliki meri odvisni od pomoči staršev. Soočanje z diagnozo in dolgotrajna skrb za otroka staršem predstavljata napor in čustveno zahteven proces. Starši poročajo o pozitivnih izkušnjah z delovno terapijo, vendar izražajo željo po večjem vključevanju v obravnave in po dodatnih informacijah o delu z otrokom. Razprava in zaključek: Pri otrocih s posebnimi potrebami s pridruženimi kroničnimi obolenji so v ospredju aktivnosti, povezane z osnovnimi dnevnimi aktivnostmi, igro, šolanjem prostim časom in socialno vključenostjo. Otroci so pri njihovem izvajanju večinoma odvisni od pomoči staršev, delno so samostojni pri preprostejših aktivnostih. Pomemben del podpornega sistema predstavljajo delovni terapevti, ki otrokom omogočajo sodelovanje v vsakodnevnih aktivnostih in prispevajo k boljši kakovosti življenja, staršem pa nudijo psihološko in edukacijsko podporo.</dc:description><dc:publisher>[J. Mastinšek]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-22 07:45:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175219</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
