<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175186"><dc:title>Protivnetni in protifibrotični učinki kordicepina in ekstraktov gliv Cordyceps militaris ter Hirsutella sinensis na monocite in fibroblaste</dc:title><dc:creator>Smolič,	Anika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čučnik,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lakota,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Cordyceps militaris</dc:subject><dc:subject>Hirsutella sinensis</dc:subject><dc:subject>kordicepin</dc:subject><dc:subject>monociti</dc:subject><dc:subject>fibroblasti</dc:subject><dc:description>Glivi Cordyceps militaris in Hirsutella sinensis sta tradicionalno poznani po svojem imunomodulatornem in protivnetnem delovanju, zaradi česar sta vse bolj zanimivi tudi v sodobni medicini, predvsem kot potencialni dopolnili pri zdravljenju bolezni z izraženimi vnetno-fibrotičnimi procesi, kot je sistemska skleroza (SSc). Namen magistrskega dela je zato in vitro ovrednotiti protivnetne in protifibrotične učinke različnih etanolnih ekstraktov teh gliv ter kordicepina, domnevne glavne biološko aktivne spojine. Pri tem nas je zanimal tudi vpliv koncentracije etanola pri pripravi ekstraktov na njihovo sestavo in posledično biološko aktivnost. Raziskavo smo izvedli na dveh celičnih modelih: monocitni liniji THP-1, stimulirani z lipopolisaharidom (LPS), ter primarnih dermalnih fibroblastih (NHDF), stimuliranih s transformirajočim rastnim faktorjem beta (TGF-β). Rezultati so potrdili protivnetni potencial ekstraktov obeh gliv, ki so značilno znižali izražanje IL-6 in IL-1β v LPS-stimuliranih monocitih, pri čemer so se ekstrakti z višjim deležem etanola izkazali kot bolj učinkoviti. Kordicepin samostojno ni pokazal protivnetnega delovanja na celicah THP-1, kar smo pripisali njegovi hitri razgradnji v celicah zaradi encima adenozin deaminaze (ADA); zanimivo pa so glivni ekstrakti, ki naravno vsebujejo inhibitorje ADA (npr. pentostatin), omogočili njegovo učinkovito delovanje. Protifibrotične učinke na fibroblastih smo zabeležili predvsem pri ekstraktih glive H. sinensis in pri kombinaciji kordicepina s pentostatinom, ki so značilno znižali izražanje ključnih fibrotičnih označevalcev (COL1A1, α-SMA in fibronektin) na ravni mRNA in proteinov. Čeprav ekstrakti glive C. militaris niso dosledno pokazali protifibrotičnih učinkov v vseh ponovitvah, rezultati preliminarnih analiz nakazujejo potencial, ki zahteva nadaljnjo potrditev. Pri vrednotenju koncentracijske odvisnosti smo opredelili učinkovite, a netoksične koncentracije, kar je pomemben korak za načrtovanje nadaljnjih študij. Naša raziskava je tako pomembno prispevala k razumevanju kompleksnih protivnetnih in protifibrotičnih mehanizmov kordicepina in glivnih ekstraktov ter izpostavila pomen sočasne prisotnosti inhibitorjev ADA za biološko aktivnost kordicepina. Kljub metodološkim omejitvam in in vitro naravi študije naši rezultati predstavljajo dragoceno osnovo za nadaljnje raziskave in razvoj terapevtskih pristopov za bolezni, kot je sistemska skleroza.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-21 08:45:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175186</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
