<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175152"><dc:title>Poučevanje zgradbe in delovanja očesa s pomočjo fizičnih modelov pri učencih z motnjo v duševnem razvoju in učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja</dc:title><dc:creator>Mihalič,	Ula	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vzgoja in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>fizični modeli</dc:subject><dc:subject>uporaba modelov pri pouku</dc:subject><dc:subject>naravoslovje</dc:subject><dc:subject>učenci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:description>V današnjem času doživljamo prehod od tradicionalnih oblik poučevanja, kjer je v ospredju veliko faktografskega znanja in pri katerem imajo učenci pasivno vlogo, k novejšim oblikam, ki spodbujajo aktivno sodelovanje učencev pri pouku in povezovanje znanja v mrežo. Izkazalo se je, da uporaba fizičnih modelov pri pouku naravoslovja vpliva na boljše razumevanje in trajno pomnjenje naravoslovnih vsebin ter učencem s posebnimi potrebami, še posebej učencem s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in učencem z lažjo motnjo v duševnem razvoju, omogoča konkretizacijo abstraktnih pojmov, večjo vključenost učencev in zagotavljanje različnih prilagoditev. V raziskavo je bilo vključenih 61 učencev, od tega 9 učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, 31 učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju in 21 učencev brez posebnih potreb. Prav tako smo vključili 5 učiteljic, ki te učence poučujejo biologijo oziroma naravoslovje. Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti, kako uporaba fizičnih modelov pri pouku vpliva na znanje in odnos učencev s posebnimi potrebami do izvedenih delavnic, pri katerih smo uporabljali fizične modele. Ugotovljeno je bilo, da so učenci po izvedenih delavnicah dosegli napredek v znanju, ki je bil statistično značilen. Naloge na testu znanja so dobro razlikovale med uspešnejšimi in manj uspešnejšimi učenci. Ugotovljeno je bilo tudi, da med skupinama učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju ni prišlo do statistično pomembnih razlik v znanju. Prav tako je večina učencev izdelan model ocenila kot uporaben in zanimiv. Ugotovljeno je bilo, da učitelji uporabljajo fizične modele v svoji pedagoški praksi in v njihovi uporabi vidijo številne prednosti. Prav tako so izkazali pozitivno mnenje do izvedenih delavnic, ki so spodbujale sodelovanje, radovednost in povezovanje znanja.</dc:description><dc:publisher>U. Mihalič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-18 08:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175152</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
