Duševno zdravje reševalcev v zdravstvuGajšek, Klara (Avtor) Masten, Robert (Mentor) reševalciduševno zdravjevarovalni dejavnikidejavniki tveganjastres na delovnem mestupsihosocialne intervenceReševalci v zdravstvu so pri opravljanju poklica pogosto izpostavljeni travmatičnim situacijam. Ob prisotnosti številnih obremenilnih in umanjkanju ustreznih podpornih dejavnikov, med katere spada tudi psihosocialna podpora, so reševalci izpostavljeni tveganju za razvoj številnih težav v duševnem zdravju, med katere spadajo depresivnost, anksioznost, posttravmatska stresna motnja in samomorilnost. Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati nekatere vidike duševnega zdravja reševalcev v zdravstvu, ključne obremenilne in podporne dejavnike ter poznavanje in potrebo reševalcev po strokovni psihološki pomoči na delovnem mestu. Izvedli smo kvantitativno raziskavo z aplikacijo vprašalnika, ki je zajemal vprašanja o osnovnih demografskih podatkih in informacijah vezanih na delo in delovno dobo, Kratko lestvico osebnostne prožnosti (Brief Resilience Scale – BRS, Smith idr., 2008), Vprašalnik Pozitivnega mentalnega zdravja (Positive Mental Health Scale-PMH-scale; Lukat idr., 2016), Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa DASS-21 (Depression Anxiety Stress Scales, Lovibond in Lovibond, 1995), vprašanja o zadovoljstvu in skrbi za duševno zdravje na delovnem mestu, splošnem občutku podpore za soočanje z življenjskimi obremenitvami ter zaprta vprašanja, vezana na poznavanje in odnos do strokovne psihološke pomoči in odprti vprašanji o obremenilnih in podpornih dejavnikih na delovnem mestu. S priložnostnim vzorcem smo pridobili 385 udeležencev iz 12 regij, ki opravljajo delo reševalca v zdravstvu v javnem sistemu zdravstva v Sloveniji. Ugotovili smo, da imajo reševalci nizko izražene ravni depresivnosti, anksioznosti in stresa, ki so negativno korelirale s pozitivnim mentalnim zdravjem in rezilientnostjo. Med najpogosteje navedenimi obremenilnimi dejavniki so bile čustveno zahtevne intervencije, medtem ko sta bila kot najpogostejša in najbolj podporna dejavnika izpostavljena družina in partner. Večina reševalcev je v sklopu svojega dela že doživela oživljanje žrtve, za najbolj stresno situacijo pa so ocenili nesreče, v katere je bila vključena njim bližnja oseba. Udeleženci so večinoma poročali, da ne potrebujejo podpore zaradi psiholoških obremenitev na delovnem mestu, skoraj 70 % udeležencev ima možnost dostopa do psihološke pomoči v okviru delovne organizacije, pri izbiri vrste podpore v primeru, da bi se reševalci odločili za pomoč, pa so odgovarjali razdeljeno med zaupnikom, psihologom zunaj ali psihologom znotraj organizacije.[K. Gajšek]20252025-10-18 07:15:08Magistrsko delo/naloga175149sl