Uporaba 3D-tiska za izdelavo ortopedskih vložkovDedić, Amra (Avtor) Ficzko, Jelena (Mentor) Muršec, Aljaž (Komentor) Lampe, Tomaž (Recenzent) diplomska delaortotika in protetikaCAD3D tiskani vložkimateriali za 3D tiskane vložkeG-kodaaditivna proizvodnjaUvod: Ortopedski vložki se uporabljajo za lajšanje bolečin in preprečevanje deformacij stopal, saj vplivajo na biomehaniko stopala in prerazporedijo plantarno obremenitev. Tradicionalna proizvodnja ortopedskih vložkov vključuje časovno zahtevne postopke, ki ustvarjajo odpadke in predstavljajo visok materialni strošek. Napredne tehnologije, kot je 3D-tisk, omogočajo učinkovitejšo proizvodnjo, saj se materiali nalagajo sloj za slojem, kar zmanjša količino odpadkov in zniža stroške. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom strokovne in znanstvene literature preučiti uporabo 3D-tehnologij in 3D-tiska pri izdelavi ortopedskih vložkov. Cilji diplomske naloge so poiskati specializirano programsko opremo za izdelavo vložkov, če ta obstaja, ugotoviti, kakšni 3D-tiskalniki se uporabljajo za izdelavo ortopedskih vložkov, poiskati materiale, ki se uporabljajo za 3D-tisk ortopedskih vložkov ter preučiti regulativo in standarde za 3D natisnjene vložke. Metode dela: Opravili smo pregled znanstvene in strokovne literature na temo izdelave ortopedskih vložkov. Literaturo smo iskali v bibliografskih podatkovnih zbirkah Medline in ScienceDirect, uporabili pa smo iskalnike po bibliografskih zapisih PubMed in Google Učenjak. Vključili smo literaturo, izdano v obdobju od leta 2015 do leta 2025, ki je bila prosto dostopna in recenzirana. Izključili smo vire, ki niso obravnavali izdelave ortopedskih vložkov s 3D-tiskom. Rezultati: Pri pregledu literature je bilo uporabljenih 26 člankov, vsi izbrani članki so kvalitativno opisovali obravnavano področje. Raziskave, ki smo jih pregledali, so v večjem delu opisovale področje 3D-tiska, v samo 10 člankih so bile predstavljene raziskave, ki so obravnavale 3D-tiskanje ortopedskih vložkov. Razprava in zaključek: Uporaba programske opreme v kombinaciji s 3D-tiskanjem predstavlja pomemben napredek pri izdelavi vložkov, saj omogoča večjo natančnost, avtomatizacijo in hitrejšo izdelavo po meri narejenih vložkov. Med tehnologijami 3D-tiskanja sta najpogosteje uporabljeni modeliranje s spajanjem slojev zaradi nizkih stroškov in dostopnosti ter selektivno lasersko sintranje za kompleksnejše ortopedske vložke. Ugotovljeno je bilo, da ima termoplastični poliuretan zaradi svoje elastičnosti in trpežnosti najboljše lastnosti za vložke. Kljub številnim prednostim, kot so zmanjšana poraba materiala, fleksibilnost in okoljska učinkovitost, ostajajo izzivi, povezani z mehanskimi omejitvami materialov, stroški opreme in recikliranjem odpadkov. Ključne besede: CAD, 3D tiskani vložki, materiali za 3D tiskane vložke, G-koda, aditivna proizvodnja[A. Dedić]20252025-10-17 13:23:25Diplomsko delo/naloga175137sl