Vpliv izbranih pomožnih snovi za zniževanje viskoznosti na koloidno stabilnost formulacij monoklonskih protiteles za subkutano aplikacijoBokal, Larisa (Avtor) Ahlin Grabnar, Pegi (Mentor) Prašnikar, Monika (Komentor) monoklonsko protitelosubkutana aplikacijastabilnostpomožne snovi za zniževanje viskoznostiinterakcijeMonoklonska protitelesa (mAb) predstavljajo največji delež bioloških zdravil. Zaradi nestabilnosti in slabe permeabilnosti pri peroralni aplikaciji jih moramo aplicirati parenteralno. V ospredju je predvsem subkutana (SC) aplikacija, pri kateri si lahko bolniki zdravilo dajejo sami. Volumen zdravila, ki ga lahko injiciramo v podkožje je omejen, terapevtski odmerki mAb pa so visoki, zato so potrebne visokokoncentrirane formulacije, ki so omejene z visoko viskoznostjo in nizko stabilnostjo. V sklopu magistrske naloge smo ovrednotili vpliv testnih spojin za zniževanje viskoznosti na koloidno stabilnost visokokoncentriranih formulacij mAb. Uporabili smo metodi dinamičnega (DLS) in statičnega (SLS) sipanja svetlobe ter izmerili difuzijski interakcijski parameter (kD) in drugi virialni koeficient (B22), ki omogočata vrednotenje interakcij med molekulami mAb. Pri optimizaciji priprave vzorcev smo ovrednotili vpliv pH formulacije, vrste medija za redčenje ter koncentracije histidina in NaCl na izmerjene vrednosti parametrov. Za nadaljnje eksperimente smo izbrali fosfatni pufer (pH 6,0), ki je imel najmanjši vpliv na vrednosti kD in B22 ter je ustrezal pH visokokoncentrirane formulacije. Ugotovili smo, da dodatek NaCl v medij za redčenje zviša kD, kar pripisujemo senčenju odbojnih elektrostatskih interakcij. Zato smo v medij za redčenje dodali 150 mM NaCl, da bi izpostavili privlačne interakcije, značilne za visokokoncentrirane formulacije. V nadaljevanju smo ovrednotili vpliv testnih spojin za zniževanje viskoznosti na koloidno stabilnost formulacij. Pri naraščajočih koncentracijah (50, 100 in 200 mM) testnih spojin smo najvišjo vrednost kD izmerili pri 200 mM, kar potrjuje, da testne spojine znižujejo viskoznost formulacij na podlagi preprečevanja interakcij med mAb. Ovrednotili smo tudi kombinacije testnih spojin. Glede na rezultate kD sklepamo, da dodatek kombinacij spojin S32 10, S32 13, S32 15 in S36 17 (pri čemer je bila koncentracija posamezne spojine 25 mM) zmanjša privlačne interakcije med molekulami mAb in poveča stabilnost formulacije. Kombinacije so se izkazale kot učinkovitejša strategija za zniževanje viskoznosti formulacije, saj manj vplivajo na stabilnost mAb kot višje koncentracije posameznih spojin. Kljub temu z vrednostmi kD in B22 nismo uspeli razlikovati med testnimi spojinami z vidika vpliva na interakcije in stabilnost, kar je lahko posledica uporabe nizke koncentracije testnih spojin v formulacijah.20252025-10-17 08:45:06Magistrsko delo/naloga175127sl