<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175125"><dc:title>Vpliv zaslanjanja primarnega polja na prejeto dozo pri izbranih preiskavah v splošni radiografiji</dc:title><dc:creator>Vičar,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Alukić,	Erna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Škrk,	Damijan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>DAP</dc:subject><dc:subject>doza</dc:subject><dc:subject>efektivna doza</dc:subject><dc:subject>FOV</dc:subject><dc:subject>optimalno</dc:subject><dc:subject>primarno slikovno polje</dc:subject><dc:subject>radiosenzitivni organi</dc:subject><dc:subject>zaslanjanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Sevalna zaščita je eden temeljnih principov v radiološki diagnostiki. Optimalno zaslanjanje primarnega slikovnega polja je ključno za zmanjšanje nepotrebne izpostavljenosti pacientov ionizirajočemu sevanju, vendar v klinični praksi še vedno prihaja do prekomernega večanja slikovnega polja, kar vpliva na višanje doze za radiosenzitivne organe in efektivno dozo. Namen: Namen raziskave je bil oceniti uporabo optimalnega zaslanjanja v izbrani bolnišnici ter raziskati njegov vpliv na dozne parametre pri rentgenskem slikanju vratne in ledvene hrbtenice ter prsnih organov. Metode dela: Raziskavo smo izvedli v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj na dveh rentgenskih aparatih (Siemens Multitom Rax, aparat 1 in Siemens Ysio Max, aparat 2). Skupno smo izvedli 1200 meritev na aparatu 1 in 1120 na aparatu 2. Pri vsaki preiskavi smo uporabili enako velik vzorec pacientov z optimalnim in neoptimalnim zaslanjanjem. Zabeležili smo maso in višino pacientov, ekspozicijske pogoje, produkt doze in površine – DAP in velikost primarnega polja ter ovrednotili, ali je bilo zaslanjanje izvedeno optimalno. S programom PCXMC 2.0 smo izračunali efektivno in absorbirano dozo na sosednje organe. Rezultati: Pri vratni hrbtenici se je v AP smeri z zmanjšanjem velikosti primarnega polja do 74,37 % DAP znižal do 81,03 % in efektivna doza do 31,58 %. V stranski smeri pa je manjše polje (do 61,29 %) vplivalo na znižanje DAP do 60,50 % in efektivne doze do 41,9 %. Pri ledveni hrbtenici se je primarno polje ob optimalnem zaslanjanju v AP smeri zmanjšalo do 27,14?%, DAP do 56,98?% in efektivna doza do 55,47 %. V stranski smeri pa polje do 30,56?%, DAP do 41,05?% in efektivna doza do 42,26 %. Pri prsnih organih je bilo optimalno polje v PA smeri manjše do 10,54 % in DAP do 26,58 %. V stranski smeri je bilo optimalno polje manjše do 14,53 % in DAP do največ 26,58 %. Efektivna doza je bila pri optimalnem polju v stranski smeri nižja do največ 49,14 %, v PA smeri na aparatu 1 do 18,26 %. Na aparatu 2 v PA smeri pa je bila nekoliko nižja pri neoptimalno zaslonjenem polju (2,34 %), brez statistične značilnosti. Razprava in zaključek: Optimalno mehansko zaslanjanje je dokazano znižalo dozne parametre in obremenitev radiosenzitivnih organov. Rezultati potrjujejo potrebo po dosledni uporabi optimalnega zaslanjanja v klinični praksi, saj elektronsko obrezovanje ne more nadomestiti fizičnega zaslanjanja.</dc:description><dc:publisher>[Š. Vičar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-17 07:46:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175125</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
