<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175124"><dc:title>Nenamerna izpostavljenost ionizirajočemu sevanju</dc:title><dc:creator>Duh,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škrk,	Damijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>nenamerna izpostavljenost</dc:subject><dc:subject>ionizirajoče sevanje</dc:subject><dc:subject>varstvo pred sevanji</dc:subject><dc:subject>neželeni dogodki</dc:subject><dc:description>Uvod: Nenamerna izpostavljenost pacientov ionizirajočemu sevanju v zdravstvenem okolju predstavlja resno varnostno tveganje, ki lahko povzroči deterministične in stohastične učinke. Kljub razvoju varstva pred sevanji in uvedbi standardov ostajajo neželeni dogodki pogosti, zlasti zaradi napak v postopkih, tehničnih okvar ali neustrezne uporabe diagnostičnih in terapevtskih modalitet. Namen: Želeli smo preučiti vzroke nenamerne izpostavljenosti pacientov v zdravstvu, jih analizirati glede na različne radiološke modalitete ter primerjati njihove značilnosti, s ciljem izboljšanja varnostne kulture, optimizacije postopkov in zmanjšanja tveganj. Metode dela: Pri uporabi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo in sistematični pregled literature. Gradivo je bilo pridobljeno iz podatkovnih baz (Science Direct, SpringerLink, PubMed) in strokovnih spletnih virov, pri čemer je bil časovni okvir iskanja omejen na obdobje med letoma 2020 in 2025. S pomočjo presejalne metode, uporabe vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter ocene ustreznosti, je bilo v končno analizo vključenih 28 virov. Rezultati: Analiza je pokazala, da so med vzroki nenamerne izpostavljenosti prevladovali izvajalski dejavniki (npr. uporaba neustreznih protokolov slikanja, napačna identifikacija pacienta, ponovitve slikanj zaradi napak v nastavitvi ekspozicijskih pogojev), sledili so tehnični dejavniki (okvare opreme, programske napake) in dejavniki, povezani s pacientom (nesodelovanje med preiskavo, visok indeks telesne mase). V interventni radiologiji so pogoste napake v protokolu in dolgotrajne ekspozicije, pri CT preiskavah napačna izbira protokola ali ekspozicijskih pogojev, v radioterapiji neustrezno obsevalno polje/doza in v nuklearni medicini napačno odmerjanje radionuklidov. Klasična radiografija je imela najmanj primerov, a so ti pogosto povezani s ponovitvami zaradi slabe kakovosti slike. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da je nenamerna izpostavljenost večinoma posledica človeške napake, pogosto v kombinaciji s pomanjkanjem kadra in časovnimi pritiski. Tehnične izboljšave same po sebi ne odpravijo napak, če niso podprte z ustreznim usposabljanjem in sistematičnim zagotavljanjem kakovosti. Implementacija načela ALARA, uporaba diagnostičnih referenčnih ravni ter upoštevanje smernic napotitev na radiološke preiskave bi lahko bistveno zmanjšali pojavnost neželenih dogodkov. Nenamerna izpostavljenost pacientov ostaja pomemben izziv v zdravstvenem sistemu. Za njeno zmanjšanje je ključen celovit pristop, ki združuje tehnične izboljšave, optimizacijo protokolov, redno usposabljanje osebja ter krepitev varnostne kulture. Rezultati naloge izpostavljajo nujnost po striktnem poročanju neželenih dogodkov, natančnejši analizi vzrokov nenamerne izpostavljenosti in večji implementaciji mednarodnih priporočil v klinično prakso.</dc:description><dc:publisher>[S. Duh]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-17 07:46:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175124</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>