<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175122"><dc:title>Radiološki inženir in fizično zlorabljeni otroci v klinični praksi</dc:title><dc:creator>Pistotnik,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žveglič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebec,	Valentina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipovič Hrast,	Maša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>radiološki inženirji</dc:subject><dc:subject>fizična zloraba otroka</dc:subject><dc:subject>nenaključne poškodbe otroka</dc:subject><dc:subject>radiološki protokol</dc:subject><dc:subject>radiologija</dc:subject><dc:subject>NAI</dc:subject><dc:description>Uvod: Radiološki inženirji igrajo ključno vlogo pri prepoznavanju poškodb s slikovnimi preiskavami, kar omogoča pravočasno ukrepanje. Pomembno je, da so usposobljeni za prepoznavanje poškodb, poznajo zakonodajo in vedo, kako ukrepati. Njihovo odločanje otežujejo premalo izobraževanj na temo fizične zlorabe otrok, strah ter napačna prepričanja o odgovornosti drugih strokovnjakov, zato morajo imeti dostop do izobraževanja, podpore in jasnih protokolov. Namen: Namen magistrskega dela je bil raziskati seznanjenost, izzive in izkušnje radioloških inženirjev s fizično zlorabljenimi otroki. Podali smo spodbudo za strokovno izobraževanje in anketiranje pred in po njem, pilotni intervju, intervjuje z Erasmus študenti radiološke tehnologije z evropskih fakultet, predavateljicama iz Dublina in Londona, policistom iz Ljubljane ter mednarodno priznano raziskovalko. Na podlagi zbrane literature smo želeli pripraviti osnutek protokola slikanja pri fizični zlorabi. Metode dela: Teoretični del temelji na analizi zakonodaje in obstoječe literature. Empirični del vključuje kvalitativne intervjuje s strokovnjaki iz tujine in Slovenije, izobraževalno intervencijo ter anketiranje. Za celovitejši vpogled je bila uporabljena metodološka triangulacija, pri čemer je bila zagotovljena etična izvedba raziskave. Rezultati: Ugotovili smo, da v klinični praksi radiološki inženirji pogrešajo dodatna izobraževanja na temo prepoznavanja poškodb pri fizični zlorabi otrok in protokolov radiološkega slikanja. Pilotni intervju je nakazal potrebo po multidisciplinarnem sodelovanju in izobraževanju. Študenti iz tujine so poročali o omejenih izkušnjah z otroki, pri katerih obstaja sum na fizično zlorabo, ter o razlikah v protokolih v primeru suma na tovrstne dogodke. Strokovno izobraževanje radioloških inženirjev v okviru Združenja radioloških inženirjev Slovenije je razširilo poznavanje in samozavest radioloških inženirjev. Intervju s kriminalistom je poudaril zakonsko obveznost prijave in pomembnost sodelovanja. Radiološki inženirki sta izpostavili pomen dokumentiranja, presoje poškodb in aktivne vloge radioloških inženirjev. Razprava in zaključek: Raziskava potrjuje potrebo po standardiziranih protokolih, dodatnem izobraževanju ter okrepljenem sodelovanju med strokovnjaki. Za učinkovitejše ukrepanje so ključni sistemska podpora, pravne spremembe in kultura, ki postavlja otrokovo zaščito na prvo mesto.</dc:description><dc:publisher>[Š. Pistotnik : A. Žveglič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-17 07:45:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175122</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
