Poznavanje ionizirajočega sevanja in njegovih škodljivih učinkov pri učencih v osnovni šoliKožuh, Rebeka (Avtor) Hlebec, Valentina (Mentor) Starc, Tina (Komentor) Filipovič Hrast, Maša (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijaionizirajoče sevanjeosnovnošolciznanjeozaveščenostizobraževanjeUvod: Čeprav se morda ne zavedamo, je ionizirajoče sevanje del našega vsakdana, znanje o njegovih virih, učinkih in tveganjih pa je v splošni populaciji še posebej med mladimi pogosto pomanjkljivo. Z njim se običajno srečajo le ob medicinskih preiskavah, ne zavedajo pa se pomena naravnih virov sevanja npr. radon, kozmično sevanje, radioaktivnost prisotna v hrani in drugi. Namen: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kako dobro učenci v osnovni šoli poznajo ionizirajoče sevanje in tveganja ter njegove škodljive učinke. Preveriti smo želeli tudi, kakšen vpliv ima enkratno predavanje na raven njihovega znanja. Metode dela: Izvedli smo kvantitativno raziskavo z anketnim vprašalnikom, ki so ga reševali učenci 9. razreda OŠ Ivana Groharja. Anketo so rešili dvakrat, prvič takoj po predavanju o ionizirajočem sevanju in nato še čez en mesec. Rezultate smo analizirali s programom SPSS, kjer smo podali opisno statistiko in rezultate statističnih testov (T-test, kontingenčne tabele). Rezultati: Učenci so izkazali relativno nizko stopnjo poznavanja ionizirajočega sevanja, v anketi so se pogosto odločali za nevtralne odgovore, kar kaže na njihovo negotovost v svoje znanje. Po predavanju so si bolje zapomnili zanimivejše primere oz. situacije, v katerih so se že znašli (npr. sevanje v Postojnski jami), vendar se je del znanja po enem mesecu izgubil. Statistično značilne razlike, ki smo jih opazili pri nekaterih trditvah, so potrdile, da izobraževanje ima učinek na znanje, pomembno pa je, da se informacije večkrat ponovijo in s tem zagotovi tudi dolgoročno izboljšanje znanja. Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da je poznavanje ionizirajočega sevanja med učenci slabo, kar smo glede na ostale že izvedene raziskave tudi pričakovali. To lahko vodi tudi do strahu pred radiološkimi preiskavami oz. strahu pred visoko izpostavljenostjo sevanju. Izobraževanje sicer znanje izboljša, vendar brez rednega obnavljanja in ponavljanja dejstev učenci nove informacije hitro pozabijo. Ugotovili smo, da bi bilo potrebno temo ionizirajočega sevanja in njegovih učinkov podrobneje vključiti v izobraževalni proces in jo učencem predstaviti na dostopen in zanimiv način.[R. Kožuh]20252025-10-17 07:45:34Magistrsko delo/naloga175121sl