<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175118"><dc:title>Občutljive in kontroverzne teme pri pouku zgodovine v gimnazijah</dc:title><dc:creator>Perinčič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trškan,	Danijela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štefanc,	Damijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kontroverzna družbena vprašanja</dc:subject><dc:subject>občutljive teme</dc:subject><dc:subject>zgodovina</dc:subject><dc:subject>učni načrt</dc:subject><dc:subject>učbeniki</dc:subject><dc:subject>gimnazija</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava problematiko kontroverznih družbenih vprašanj in občutljivih tem pri pouku zgodovine v gimnazijah ter raziskuje njihovo umeščenost v učni načrt in učbenike. Prav tako proučuje, katere vsebine učitelji prepoznajo kot občutljive, kako jih obravnavajo pri pouku in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo. Kontroverzna družbena vprašanja sprožajo dileme, razhajanja v mnenjih in konflikte med vrednotami, obenem pa odpirajo tudi politična vprašanja v družbi. Ko ta vprašanja vstopijo v šolski prostor, se zaradi subjektivne narave udeležencev v njem spremenijo v občutljive teme. V slovenskem prostoru se občutljive teme pri zgodovini najpogosteje nanašajo na obdobje druge svetovne vojne in dogodke po njej, saj so močno povezane s kolektivnim spominom, ideološkimi spori in simbolnimi obremenitvami. Analiza učnega načrta za zgodovino je pokazala, da so v ciljih in vsebinah občutljive teme pogosto zastopane neenakomerno. Pri posameznih temah se kaže tudi selektivnost, saj so izpostavljeni samo določeni vidiki, drugi pa so zamolčani, kar je v zgodovinskih učbenikih, ki smo jih analizirali, še zlasti očitno. Intervjuji z učitelji zgodovine so pokazali, da večina občutljive teme prepoznava v sklopu sodobne zgodovine, a jih zaznava tudi v starejših obdobjih ter pri vsebinah, ki se na prvi pogled zdijo nevtralne. Pri pouku se praviloma držijo tem, predvidenih v učnem načrtu, ob tem pa dopuščajo tudi razpravo o vsebinah izven njega, zlasti tam, kjer opozarjajo na vrzeli. Pri obravnavi uporabljajo različne strategije, ki segajo od predvidnega izogibanja do spodbujanja kritične razprave in aktivnega vključevanja dijakov. Med ključnimi izzivi izpostavljajo pomanjkanje didaktičnih smernic, neustreznost učbenikov, osebne zadržke in časovno stisko, zato si želijo več strokovne in institucionalne podpore. Obravnava občutljivih tem v gimnazijah se tako kaže kot pomemben in kompleksen proces, ki zahteva bolj sistematično umeščanje v učni načrt ter ustrezno podporo učiteljem.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-17 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175118</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
