<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=175074"><dc:title>Validacija hkratnega PCR v realnem času za dokaz toksigenosti bakterije Klebsiella oxytoca v čistih kulturah in kužninah</dc:title><dc:creator>Dmitrovikj Stefanovska,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirš,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strašek Smrdel,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Maver Vodičar,	Polona	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>Klebsiella oxytoca</dc:subject><dc:subject>driska povezana z antibiotiki</dc:subject><dc:subject>verižna reakcija s polimerazo v realnem času</dc:subject><dc:subject>z antibiotičnim zdravljenjem povezan hemoragični kolitis</dc:subject><dc:description>Driska je pogosta prebavna motnja, ki se kaže s pogostim odvajanjem tekočega blata (vsaj trikrat dnevno) in spremljajočimi simptomi, kot so trebušni krči, napihnjenost in slabost. Posebej pomembna je driska, povezana z antibiotiki (DPA), ki se pojavi pri 5–35 % bolnikov na antibiotični terapiji. Med pomembnejšimi povzročitelji je Klebsiella oxytoca, ki lahko ob prekomerni razrasti proizvaja toksina tilivalin in tilimicin. Ta lahko povzročita hud z antibiotičnim zdravljenjem povezan hemoragični kolitis (angl. antibiotic-associated hemorrhagic colitis AAHC) – vnetje debelega črevesa s krvavo drisko, zlasti ob zdravljenju z β-laktamskimi antibiotiki, kot je penicilin. K. oxytoca je sicer lahko normalno prisotna v črevesju, a lahko postane problematična ob porušenju ravnovesja mikrobiote zaradi antibiotikov. V raziskavi smo uporabili metodo hkratnega PCR v realnem času z namenom ugotavljanja toksigenosti bakterije K. oxytoca v čistih kulturah in kužninah. Pridobljeni rezultati kažejo, da se je molekularna metoda dobro izkazala za hitro in natančno detekcijo bakterije K. oxytoca in določanje njene toksigenosti s pomočjo hkratne detekcije vseh treh ključnih virulenčnih genov AAHC: pehX, npsA, npsB. V okviru magistrske naloge smo analizirali 208 vzorcev, med katerimi smo bakterijo K. oxytoca zaznali v 150 primerih, kar predstavlja 72,12 % vseh testiranih vzorcev. Analiza je pokazala, da je bila toksigena K. oxytoca, povzročiteljica hemoragičnega kolitisa, prisotna v 91 primerih, kar predstavlja 60,67 % vseh pozitivnih vzorcev. Netoksigeni sev bakterije smo zaznali v 59 primerih, kar predstavlja 39,33 %.</dc:description><dc:publisher>[T. Dmitrovikj Stefanovska]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-15 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175074</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
