<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174957"><dc:title>Merjenje uporabniške izkušnje in uporaba obogatene resničnosti za izboljšanje dostopnosti za gluhe in naglušne pri radiodifuzni distribuciji multimedijskih vsebin</dc:title><dc:creator>Pečnik,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pogačnik,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kunaver,	Matevž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>uporabniška izkušnja</dc:subject><dc:subject>hibridna televizija</dc:subject><dc:subject>dostopnost</dc:subject><dc:subject>gluhi in naglušni</dc:subject><dc:subject>radiodifuzno oddajanje multimedijskih vsebin</dc:subject><dc:subject>UEQ</dc:subject><dc:subject>HbbTV</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija obravnava področja dostopnosti, uporabniške izkušnje,
obogatene resničnosti in radiodifuznega oddajanja vsebin. V nalogi smo se
osredotočili na uporabo obogatene ter mešane resničnosti za izboljšanje dostopnosti
pri radiodifuznemu oddajanju vsebin ter na metodologijo in merjenje uporabniške
izkušnje prilagojene za gluhe in naglušne. Večji poudarek je bil na prilagoditvi
vprašalnikov in metodologije na slovenski znakovni jezik, saj je le-ta materni jezik
gluhih in naglušnih.
V uvodnih poglavjih je podan pregled obravnavanih področij, najprej na
področju zagotavljanja dostopnosti, kjer so izpostavljeni predvsem standardi,
zakonske podlage, zgodovina, ter osnovni koncepti zagotavljanja dostopnosti, ki so
danes pogosto v uporabi. Nato so predstavljene tehnologije za zagotavljanje
dostopnosti s poudarkom na radiodifuznih prenosih, hibridnih rešitvah z združevanjem
radiodifuzije in širokopasovnih prenosov preko internetnih omrežij, ter povezovanje
tehnologij obogatene resničnosti kot ene izmed možnosti za izboljšanje dostopnosti.
Sledi še pregled različnih pristopov za evalvacijo uporabniških vmesnikov s
poudarkom na merjenju uporabniške izkušnje s pomočjo standardnih vprašalnikov in
metodologij, ki uporabljajo enostavnejša vprašanja in izraze.
Posebno poglavje je namenjeno pripravi eksperimenta vključno z razvojem
prototipne rešitve, ki je bila uporabljena za evalvacijo in preverjanje ustreznosti
prilagojenih vprašalnikov. Opisan je predlog tehnične rešitve za izdelavo
prilagodljivega tolmača z dodano možnostjo spremljanja vsebin oz. tolmača
znakovnega jezika na ločeni napravi npr. na očalih obogatene ali mešane resničnosti.
Taka rešitev bi gluhim in naglušnim omogočila spremljanje vsebin radiodifuznega
oddajanja skupaj z osebami, ki za ogled ne potrebujejo tolmačenja v znakovni jezik.
Temu sledi predstavitev prilagoditve izbrane metode za merjenje uporabniške izkušnje
UEQ (ang. User Experience Questionnaire) s prevodom v slovenski znakovni jezik.
Na koncu poglavja je predstavljena še metodologija z opisom izvedbe eksperimenta in
evalvacijo uporabniškega vmesnika s pomočjo prilagojenih vprašalnikov.
Poglavje s predstavitvijo rezultatov najprej naslovi ugotovitve glede primernosti
tehnologij obogatene ali mešane resničnosti za povečanje dostopnosti vsebin pri
radiodifuznih prenosih. Poudarek tega dela je na rezultatih pridobljenih v fazi razvoja
prototipne rešitve in preliminarnih testiranj, saj zaradi ugotovitev v času razvoja in
omejitev v času korona virusa izvedba testiranj in meritev z realnimi uporabniki v
laboratorijskem okolju ni bila mogoča. Sledi predstavitev izvedene študije
uporabniške izkušnje, njene zasnove, demografije udeležencev in analize rezultatov za
dva eksperimenta.
V nadaljevanju je predstavljena primerjalna analiza odzivov uporabnikov na
vprašalnik v standardizirani obliki in vprašalnik v slovenskem znakovnem jeziku. V
okviru te analize so izdelane primerjave po vprašanjih, lestvicah vprašalnika in
uporabnikih. V zadnjem delu rezultatov je predstavljena še primerjava povprečnih
vrednosti, odklonih in razpršenosti po lestvicah vprašalnikov med obema paroma
vprašalnikov. Rezultati analize kažejo, da je bil odziv na obe obliki vprašalnikov zelo
podoben, kar je podprto s temeljito statistično analizo podatkov vprašalnikov v obeh
oblikah.
Disertacija se zaključi z diskusijo in povzetkom ugotovitev, pregledom
komentarjev in predlogov sodelujočih, ter zaključkom in načrti za nadaljnje delo.
V okviru doktorske dizertacije smo preučili in analizirali možnosti uporabe
tehnologije obogatene ali mešane resničnosti, kot tehnologije za povečanje dostopnosti
pri radiodifuznih prenosih multimedijskih vsebin. Izdelali smo tudi prilagojen
vprašalnik za merjenje uporabniške izkušnje v slovenskem znakovnem jeziku in
pripravili hevristično metodologijo za izvajanje evalvacij uporabniške izkušnje z
gluhimi in naglušnimi.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-10 15:00:01</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174957</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
