Bioarheologija in arheologija smrti v neolitiku BalkanaArnež, Ema (Avtor) Mlekuž, Dimitrij (Mentor) Leskovar, Tamara (Komentor) Bioarheologijaarheologija smrtineolitikpogrebne prakseBalkan.Diplomska naloga obravnava pogrebne prakse neolitskih skupnosti na Balkanskem polotoku v času med 6500 in 4500 pr. n. št., s poudarkom na arheologiji in bioarheologiji smrti. Cilj je raziskati, kako so se pogrebne prakse spreminjale skozi čas in kaj nam lahko povedo o dojemanju sveta, identiteti posameznika ter razvoju družbenih struktur. V zgodnjem neolitiku so pogrebne prakse tesno povezane z naselbinami, saj so se pokopi v veliki meri nahajali pod tlemi bivališč. V poznem neolitiku je viden premik pokopov na ločena grobišča, kar kaže na spremembo v odnosu do smrti. Skupaj s tem so se pojavili tudi novi, bogatejši grobni pridatki in večja družbena ter spolna diferenciacija, kar kaže na rast kompleksnosti družbe. Bioarheološke študije v tem delu temeljijo na skeletnih analizah in so omejene na območje Donavskih sotesk. Predstavljajo pomemben vir informacij, ki so nam v pomoč pri razumevanju demografije, prehrane in zdravja neolitskih skupnosti. DNA analize so pokazale, da so neolitske skupnosti Balkanskega polotoka v večinoma potomci anatolskih zgodnjeneolitskih skupnosti. Izjema so Donavske soteske, kjer je prišlo do stika in mešanja lokalnih lovsko-nabiralniških skupnosti in novih kmetijskih skupnosti. Študije kažejo na povečano pogostost fiziološkega stresa pri neolitskih skupnostih, ki pa je pri skupnostih Donavskih sotesk vseeno nižji kot pa v drugih regijah Balkana. Pogrebne prakse in arheološki material povezan z njimi sta torej pomemben vir za razumevanje prazgodovinskih skupnosti in nam dajeta vpogled v družbene strukture, identiteto in družbene spremembe skupnosti, kot tudi v njihova simbolna prepričanja.20252025-10-10 12:10:59Diplomsko delo/naloga174880sl