<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174872"><dc:title>Jurčičev Sosedov sin: od nastanka do recepcije v literarni vedi</dc:title><dc:creator>Jelaska Čefarin,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perenič,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>Josip Jurčič</dc:subject><dc:subject>Sosedov sin</dc:subject><dc:subject>slovenska povest</dc:subject><dc:subject>sinhrona literarna recepcija</dc:subject><dc:subject>diahrona literarna recepcija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu se osredotočamo na Jurčičevo povest Sosedov sin vse od nastanka leta 1868 prek recepcije v literarni vedi, do današnjih obravnav. Najprej spregovorimo o enem izmed motivov za nastanek povesti (sploh če se strinjamo, da je za pisanje vendarle ključen pisateljev ustvarjalni vzgib), in sicer Levstikovi oceni Jurčičevega in obenem prvega slovenskega romana Deseti brat, ter njegovem »vplivu« na Muljavca. V literarni vedi široko poznano Levstikovo pismo smo natančno analizirali, zraven pa prav tako soočili poglede večih literarnih zgodovinarjev oz. literarnih zgodovinark, ki so se poglobljeno ukvarjali s to tematiko: Ivana Prijatelja, Jožeta Pogačnika, Matjaža Kmecla in Urške Perenič. Slednja dva sta napisala tudi odmevni monografiji o Josipu Jurčiču (Zgodnji Jurčič kot zapisovalec in večerničar in Pripovednik svojega in našega časa).
V nadaljevanju spregovorimo o Jurčičevi vlogi pri almanahu Mladika in pogledamo tudi avtorjeve nezavidljive življenjske okoliščine. Osredotočimo se na kritiško misel Frana Levstika, izmed precej mlajših literarnozgodovinskh obravnav pa upoštevamo tiste Ivana Grafenauerja, Gregorja Kocijana in Mirana Hladnika.
Drugi del diplomske naloge je posvečen recepciji Jurčičeve povesti, ki smo jo razdelili na prve oz. sočasne odzive ter poznejšo recepcijo, kamor sodi zlasti obravnava v literarni vedi; posebej spregovorimo o dogodkih jubilejnega vseslovenskega Jurčičevega leta ter ponatisih, znanstvenih razpravah in znanstvenih monografijah. Pri opisovanju recepcije izbrane povesti smo prav tako uporabili arhiv Radiotelevizije Slovenije, RTV 356, kjer smo bili pozorni na radijske oddaje, televizijske prispevke in podkaste na izbrano temo. Pregledali smo spletišča slovenskih kulturnih ustanov (Cankarjev dom, SNG Nova Gorica, SNG Ljubljana, SNG Maribor idr.). Prav tako smo pogledali portale zvočnih knjig, kakor sta Audibook in Audible, upoštevali relevantne zadetke v Digitalni knjižnici Slovenije ter v knjižničnem katalogu Cobiss.
Nalogo zaključujeta grafična prikaza »omemb« (v najširšem smislu te besede) Sosedovega sina na časovni premici, ki izpričujeta živo prisotnost dela in tudi osebnosti na Muljavi rojenega pisatelja. K tej je po našem posebej prispevala razlglasitev vseslovenskega leta Josipa Jurčiča 2021.</dc:description><dc:publisher>[M.  Jelaska Čefarin]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-10 12:09:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174872</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
