Socialna zgodovina nogometnih navijačev na obrobjuVirant, Jaka (Avtor) Repe, Božo (Mentor) Vidmar, Ičo (Mentor) Mikša, Peter (Komentor) nogometni navijačiustna zgodovinanogometno poljesubkultureplemenaAntikristi so navijaška skupina, ki od leta 1989 navija za športne klube v Metliški občini. Magistrsko delo na primeru navijaške skupine na geografskem in gospodarskem obrobju postavlja nogometne navijače v družbeni in zgodovinski kontekst. V poglavju »Zgodovina metliških Antikristov« skozi pojmovni aparat epistemologije zgodovinopisja, kot so ga razvili Marc Bloch, Luisa Passerini, Alun Munslow in drugi, prikaže povezavo med pripovednostjo nogometnih navijačev in ustno zgodovino. S tem odpira vprašanja odnosa med spominom in zgodovino ter razmerja med preteklostjo in sedanjostjo. Odgovore poskuša vzpostaviti ob primerjavi različnih pričevanj, ki sem jih zbral v 12 etnografskih intervjujih s pisnimi viri o delovanju Antikristov. Odnos med pisnimi in ustnimi pričevanji razkriva način nastajanja zgodovinskega spomina, ki služi predvsem funkciji osmišljevanja lastnega življenja. V poglavju »Sociologija metliških Antikristov« naloga vzpostavi razumevanje nogometnih navijačev kot subkulturo in s tem odpre vprašanja o uporabnosti koncepta subkulture in plemen v novejših subkulturnih teorijah. Nogometni navijači kot subkultura delujejo v okviru teorije družbenih polj, kot jo je vzpostavil Pierre Bourdieu, kjer nastopajo kot agent v boju za različne kapitale od znotraj. Navijači delujejo kot uporniki proti nogometni kulturni hegemoniji, kar se izraža skozi gibanje against modern football, ki se v metliškem kontekstu veže na zavračanje slovenskega nacionalizma, državnih organov in močno lokalno identificiranje. Ob tem se odpirajo vprašanja družbene moči nogometnih navijačev in zmožnosti vplivanja na spremembe glede na njihov geografski in gospodarski položaj.[J. Virant]20252025-10-10 07:47:56Magistrsko delo/naloga174830sl