Vloga in pomen vzgoje za medije v dobi dezinformacijGračanin, Eva (Avtor) Smrdelj, Rok (Mentor) Jeznik, Katja (Mentor) Vzgoja za medijemedijska pismenostdezinformacijehibridni medijski sistemV magistrski nalogi raziskujemo vlogo in pomen vzgoje za medije v obdobju naraščajoče negotovosti v družbi in se osredotočamo na izbirni predmet v zadnji triadi osnovne šole. V nalogi odgovarjamo na raziskovalno vprašanje, kako učitelji_ce predmeta Vzgoje za medije poznajo in razumejo delovanje sodobne digitalne medijske sfere. Raziskave medijske pismenosti se v našem prostoru osredotočajo na mlade in pri vprašanju medijskega opismenjevanja izpuščajo perspektivo pedagoških delavcev_k. Da bi zapolnili primanjkljaj tovrstnih raziskav v slovenskem prostoru in da bi bolje razumeli to področje, smo v tej nalogi z metodo polstrukturiranega intervjuja raziskali, kako učitelji_ce predmeta Vzgoje za medije razumejo pomen medijske pismenosti in kakšno vlogo opravljajo na področju opismenjevanja. Vzgojo za medije raziskujemo skozi tri medsebojno povezana področja: poznavanje sodobne medijske sfere pri učiteljih_cah, vključno z možnostmi strokovnega izpopolnjevanja, informacijskimi praksami učencev_k in problemom dezinformacij, razumevanje medijske pismenosti ter dostopnost in vrednotenje strategij za njeno krepitev na nacionalni in evropski ravni ter izvajanje vzgoje za medije v osnovni šoli (njen pomen, cilji in vpliv na kritičnost mladih do informacij). Na ta način opozarjamo, da vzgoje za medije ne moremo misliti ločeno od družbenih in tehnoloških sprememb. Ugotavljamo, da učitelji_ce sicer ne poznajo teoretičnih modelov sodobne medijske sfere (kot je denimo model hibridnega medijskega sistema), a kljub temu v večji meri razumejo kompleksnost medijev, ki jo sestavljajo. Poleg tega ugotavljamo, da se učitelji_ce ne udeležujejo izobraževanj s področja medijske vzgoje, predmet Vzgoja za medije pa se premalo povezuje z vsakdanjimi informacijskimi praksami učencev_k. Učitelji_ce ostajajo zaupanja vreden vir znanja, hkrati pa se srečujejo z novimi problemi, kot so generativna umetna inteligenca, »brainrot« vsebine in pojav spletnih vplivnežev. Zaradi nezadovoljstva z učnim načrtom in gradivi pogosto posodabljajo snov sami, pri čemer se opirajo predvsem na medije in podporo nevladnih organizacij. Glavni doprinos naše raziskave je v tem, da širimo možne teme obravnave medijske vzgoje, saj na podlagi intervjujev z učitelji_cami izpostavljamo njen pomen za razvoj kritičnega razmišljanja, medijske pismenosti in predvsem oblikovanja avtonomnih državljanov_k, sposobnih informiranega odločanja za doseganje skupnega dobra.[E. Gračanin]20252025-10-09 07:20:13Magistrsko delo/naloga174733sl