<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174733"><dc:title>Vloga in pomen vzgoje za medije v dobi dezinformacij</dc:title><dc:creator>Gračanin,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrdelj,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeznik,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vzgoja za medije</dc:subject><dc:subject>medijska pismenost</dc:subject><dc:subject>dezinformacije</dc:subject><dc:subject>hibridni medijski sistem</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi raziskujemo vlogo in pomen vzgoje za medije v obdobju naraščajoče
negotovosti v družbi in se osredotočamo na izbirni predmet v zadnji triadi osnovne šole. V
nalogi odgovarjamo na raziskovalno vprašanje, kako učitelji_ce predmeta Vzgoje za medije
poznajo in razumejo delovanje sodobne digitalne medijske sfere. Raziskave medijske
pismenosti se v našem prostoru osredotočajo na mlade in pri vprašanju medijskega
opismenjevanja izpuščajo perspektivo pedagoških delavcev_k. Da bi zapolnili primanjkljaj
tovrstnih raziskav v slovenskem prostoru in da bi bolje razumeli to področje, smo v tej nalogi
z metodo polstrukturiranega intervjuja raziskali, kako učitelji_ce predmeta Vzgoje za medije
razumejo pomen medijske pismenosti in kakšno vlogo opravljajo na področju opismenjevanja.
Vzgojo za medije raziskujemo skozi tri medsebojno povezana področja: poznavanje sodobne
medijske sfere pri učiteljih_cah, vključno z možnostmi strokovnega izpopolnjevanja,
informacijskimi praksami učencev_k in problemom dezinformacij, razumevanje medijske
pismenosti ter dostopnost in vrednotenje strategij za njeno krepitev na nacionalni in evropski
ravni ter izvajanje vzgoje za medije v osnovni šoli (njen pomen, cilji in vpliv na kritičnost
mladih do informacij). Na ta način opozarjamo, da vzgoje za medije ne moremo misliti ločeno
od družbenih in tehnoloških sprememb. Ugotavljamo, da učitelji_ce sicer ne poznajo teoretičnih
modelov sodobne medijske sfere (kot je denimo model hibridnega medijskega sistema), a kljub
temu v večji meri razumejo kompleksnost medijev, ki jo sestavljajo. Poleg tega ugotavljamo,
da se učitelji_ce ne udeležujejo izobraževanj s področja medijske vzgoje, predmet Vzgoja za
medije pa se premalo povezuje z vsakdanjimi informacijskimi praksami učencev_k. Učitelji_ce
ostajajo zaupanja vreden vir znanja, hkrati pa se srečujejo z novimi problemi, kot so generativna
umetna inteligenca, »brainrot« vsebine in pojav spletnih vplivnežev. Zaradi nezadovoljstva z
učnim načrtom in gradivi pogosto posodabljajo snov sami, pri čemer se opirajo predvsem na
medije in podporo nevladnih organizacij. Glavni doprinos naše raziskave je v tem, da širimo
možne teme obravnave medijske vzgoje, saj na podlagi intervjujev z učitelji_cami
izpostavljamo njen pomen za razvoj kritičnega razmišljanja, medijske pismenosti in predvsem
oblikovanja avtonomnih državljanov_k, sposobnih informiranega odločanja za doseganje
skupnega dobra.</dc:description><dc:publisher>[E. Gračanin]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-09 07:20:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174733</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
