<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174731"><dc:title>Načini prikazovanja oblasti v reportažah Imperij, Šahinšah in Še en dan življenja Ryszarda Kapuścińskega</dc:title><dc:creator>Gobec,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matajc,	Vanesa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rezoničnik,	Lidija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>literarno novinarstvo</dc:subject><dc:subject>reportaža</dc:subject><dc:subject>Ryszard Kapuściński</dc:subject><dc:subject>oblast</dc:subject><dc:subject>totalitarizem</dc:subject><dc:subject>tiranija</dc:subject><dc:subject>imperializem</dc:subject><dc:subject>kolonializem</dc:subject><dc:subject>postkolonializem</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu obravnavam tri literarne reportaže poljskega novinarja, pisatelja, pesnika in fotografa Ryszarda Kapuścińskega, in sicer Imperij (1993), Szachinszach (Šahinšah) (1982) in Jeszcze dzień życia (Še en dan življenja) (1976). Izmed izbranih je zgolj Imperij preveden v slovenščino, pri ostalih dveh sem izhajala iz angleškega prevoda. V prvem delu diplomskega dela sem zajela informacije o življenju Ryszarda Kapuścińskega in se opredelila do literarne reportaže kot vrste. Ker je fokus moje naloge način prikazovanja oblasti, sem v drugem delu pripravila teoretični okvir za nadaljnjo analizo. Opredelila sem različne načine razumevanja oblasti, in sicer teorije Maxa Webra, Hannah Arendt, Michela Foucaulta in Anie Loombe. Teoretska izhodišča sem v tretjem delu diplomskega dela uporabila za tematsko analizo izbranih reportaž. Značilnost vseh treh je, da je njihova gonilna sila prihajajoča ali trenutna družbena sprememba, skozi katero Ryszard Kapuściński opazuje mehanizme tako pretekle kot novonastajajoče oblasti. Izkazalo se je, da lahko ne glede na raznovrstnost izbranih družbenozgodovinskih kontekstov (islamska revolucija v Iranu, razpadanje Sovjetske zveze in angolska državljanska vojna) predvsem pri prvih dveh opazimo številne vzporednice. Kljub temu je bilo s pomočjo analize mogoče ugotoviti, da sicer gre za vzporednice, a nikakor ne za poenostavljanje in generaliziranje: Ryszard Kapuściński se še vedno pokaže kot avtor nians človeške izkušnje.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-09 07:20:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
