<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174619"><dc:title>Standard unikod</dc:title><dc:creator>Pogačar,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>unikod</dc:subject><dc:subject>znak</dc:subject><dc:subject>kodiranje znakov</dc:subject><dc:subject>standard</dc:subject><dc:subject>pisave</dc:subject><dc:subject>UTF-8</dc:subject><dc:subject>splet</dc:subject><dc:subject>internet</dc:subject><dc:subject>interoperabilnost</dc:subject><dc:subject>zgodovina</dc:subject><dc:description>Unikod je nastal zaradi potrebe po enotni rešitvi digitalne predstavitve simbolov vseh svetovnih pisav kot rezultat vedno večje globalne povezanosti. Danes unikod velja za splošno uveljavljen kodirni standard, ki je zmožen kodirati veliko večino trenutnih in zgodovinskih znakov vseh svetovnih pisav.
V diplomskem delu obravnavamo zgodovino, zasnovo in strukturo unikoda in analiziramo njegove tehnične značilnosti in strukturne elemente. Podrobno predstavimo temeljna načela, ki narekujejo razvoj standarda, ter raziščemo prednosti in kritike uporabe standarda v praksi.
V praktičnem delu naloge analiziramo dejansko razširjenost unikoda na spletu in v izvorni kodi s pomočjo podatkovnih naborov CommonCrawl in GitHub. Na podlagi tega dokazujemo, da je unikod ključni element današnjega svetovnega spleta in izmenjave podatkov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-07 11:55:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
