Računalniška analiza ravninskih in prostorskih zank VKG signalovSolina, Franc (Avtor) Gyergyék, Ludvik (Mentor) ravninske zankeprostorske zankeVKG signaliVKGvektorski kardiogramračunalniške analizeračunalniški programiuniverzitetni študijdiplomske nalogeV posameznih celicah človeškega telesa se porajajo majhne potencialne razlike, ki jih imenujemo akcijske potenciale. S širjenjem akcijskih potencialov po telesu se prenašajo in­formacije. Razlike teh akcijskih potencialov lahko merimo na površini telesa in z njihovo pomočjo sklepamo o delovanju po­sameznih organov. Elektrokardiologija snema tiste signale, ki spremljajo delovanje srčne mišice. Medtem ko elektrokardio­gram (EKG) beleži enodimenzionalni pogled na delovanje srca, je vektorski kardiogram (VKG) prostorski posnetek. VKG v treh dimenzijah zapisuje spreminjanje velikosti in smeri akcijskih potencialov srca, ki se v vsakem trenutku vektorsko seštevajo. Tako dobimo rezultančen vektor, ki za vsak trenutek predstav­lja srčno aktivnost. Prispevek VKG h klinični kardiologiji tako kot učni pripomoček, kot diagnostično sredstvo je nedvo­umen, kljub nekoliko zahtevnejšemu snemanju signalov kot pri EKG. Naloga tega diplomskega dela je grafična predstavitev VKG me­ritev. Vektor, ki predstavlja srčno aktivnost v posameznem trenutku, se s časom spreminja .. Njegova konica zato oriše krivulje v prostoru. Ker se krivulje zaključujejo jim pravi­mo vektorske zanke. Prostorske vektorske zanke lahko projeci­ramo na posamezne ortogonalne ravnine kartezičnega koordinat­nega sistema. Na ta način dobimo ravninske vektorske zanke, ki ustrezajo različnim pogledom na srce v človeškem telesu. V diplomskem delu so tako poleg tridimenzionalne projekcije prostorskih vektorskih zank prikazane tudi njihove projekcije na vse tri pravokotne ravnine. Zanke imajo označeno smer gi­banja vektorja s časom, to pomeni da so časovno orientirane. Na nekaterih slikah so označeni značilni intervali oziroma zanke, drugje pa so ločeno prikazane P, QRS in T zanka. P, QRS in T zanka so namreč najznačilnejši deli vsake srčne periode. Nadalje je nekoliko natančnejše obdelana ravninska T zanka. Izračuna se ji ploščino in vektor, ki razpolovi njeno povr­šino. Določi se šest vektorjev, ki v enakih časovnih razma­kih leže na zanki. Vektorji so zapisani v polarnih koordina­tah in koti so merjeni od vektorja, ki površino zanke razpo­lavlja. Obdelana tematika je le droben korak k popolnoma avtomatični obdelavi in oceni VKG signalov. To pomeni, da bi se na podla­gi VKG meritev avtomatično postavila diagnoza. S tem bi bila odpravljena subjektivnost človeškega ocenjevanja, kar bi vo­dilo k bolj zanesljivi in nenazadnje hitrejši diagnozi. To pa je v današnjem času, ko se bolezni srca in ožilja žal vse bolj širijo, prav gotovo dragocen prispevek kibernetike medi­cini. 19792025-10-06 14:28:54Diplomsko delo174599sl