Subverzivne politike magičnega realizma: groteska kot princip emancipacije in komodifikacije ženskega telesaNorčič, Zala (Avtor) Širca, Alen Albin (Mentor) Mrak, Anja (Komentor) magični realizemgroteskažensko telokomodifikacijasubverzijafeminizemV pričujoči magistrski nalogi obravnavam vprašanje, ali groteskno telo v literarnem prostoru cirkusa in literarnem postopku magičnega realizma deluje emancipatorno, ali pa se neizogibno podreja mehanizmom komodifikacije in nadzora. S primerjalno analizo romanov Noči v cirkusu (1984) angleške avtorice Angele Carter in Geek Love (1989) ameriške avtorice Katherine Dunn raziskujem kako (oziroma če sploh) groteska v postopkih magičnega realizma poskuša destabilizirati družbene norme, hkrati pa ostaja ujeta v spektakelsko logiko in komodifikacijske strukture. Carter groteskno telo umešča v feministični kontekst in ga uporablja kot orodje subverzije, medtem ko Dunn razkriva njegovo komodifikacijo v okviru ekonomskih struktur, religije in patriarhalne hierarhije. V obeh romanih se cirkus izriše kot liminalen prostor, ki sicer omogoča začasno transgresijo, a je ta strogo nadzorovana in se nujno vrača v obstoječe hierarhične strukture. Analiza pokaže, da groteskno telo samo po sebi ne more doseči dejanske emancipacije, saj je njegova subverzija omejena na simbolno in performativno raven. Naloga na ta način izpostavlja nujnost širše transformacije hegemonih družbenih struktur, znotraj katerih žensko telo še vedno deluje predvsem kot objekt nadzora in komodifikacije.20252025-10-05 07:45:33Magistrsko delo/naloga174580sl