<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174568"><dc:title>Vrednotenje vpliva izbranih dejavnikov na kakovost spolnih celic in na embrionalni razvoj lipana (Thymallus thymallus)</dc:title><dc:creator>Kodela,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sušnik Bajec,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mrkun,	Janko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Thymallus thymallus</dc:subject><dc:subject>ikra</dc:subject><dc:subject>sperma</dc:subject><dc:subject>embrionalni razvoj</dc:subject><dc:subject>akvakultura</dc:subject><dc:subject>biokemijska sestava</dc:subject><dc:subject>ogroženost</dc:subject><dc:subject>krma</dc:subject><dc:description>Lipan (Thymallus thymallus) je avtohtona vrsta v Sloveniji, katere populacije so se v zadnjih desetletjih v evropskih vodah občutno zmanjšale. Ena izmed ključnih ohranitvenih strategij je naseljevanje rib, vzrejenih v ribogojnicah, v vodotoke. Z namenom izboljšanja vzrejnih postopkov lipana v ribogojnicah smo preučili vpliv različnih dejavnikov, s poudarkom na vrsti krme, na kakovost spolnih celic lipana. Za krmljenje smo uporabili tri različne komercialne krme: krmo z višjo vsebnostjo ogljikovih hidratov INICIO 702, krmo z nižjo vsebnostjo ogljikovih hidratov INICIO Plus ter krmo, obogateno s karotenoidi EFICIO Enviro 978. Povprečna stopnja oploditve pri lipanu je znašala 70 %, preživetje do faze zarodka z razvitimi očmi 25 %, medtem ko je bila stopnja izleganja ličink 5 %. Ugotovili smo, da na uspešnost vzreje lipana v ribogojnici vpliva več dejavnikov, pri čemer se je starost plemenske jate izkazala kot eden najpomembnejših. Prvesnice so imele skoraj za polovico nižjo absolutno plodnost v primerjavi s starejšimi ribami, njihove ikre pa so bile manjše in lažje. Opazili smo tudi razlike v biokemijski sestavi iker, zlasti v vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin PUFA, ter v progresivni gibljivosti, hitrosti in koncentraciji spermijev v semenski tekočini. Vpliv krme na vzrejo lipana je bil manjši od pričakovanega, saj ni bilo bistvenih razlik v preživetju zarodkov glede na vrsto uporabljene krme. Zaznane so bile določene razlike v maščobnokislinski sestavi iker in koncentraciji spermijev v semenski tekočini. Najpomembnejše razlike v biokemijski sestavi iker pa smo opazili pri primerjavi iker divjega in ribogojniškega izvora. Maščobno kislinska razmerja EPA/ARA in DHA/EPA v ikrah ribogojniškega izvora so bila neoptimalna, kar bi lahko prispevalo k neuspešnosti preživetja in razvojnim deformacijam pri ribogojniških ličinkah.</dc:description><dc:publisher>[T. Kodela]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-04 07:30:06</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174568</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
