Načrtovanje, izvedba in analiza planinskega izleta v okviru športnega dneBajt, Teja (Avtor) Štemberger Vučko, Vesna (Mentor) PlaninstvoŠportna vzgojaplaninski izletnačrtovanjeizvedbaanalizaPlaninstvo ima v današnjem času poseben pomen, saj vse več ljudi v hitrem in stresnem tempu sodobnega življenja potrebuje stik z naravo, ki jim omogoča sprostitev in celostno regeneracijo. Čeprav odrasli v planinstvu pogosto najdejo zadovoljstvo v telesni aktivnosti, druženju in duhovni sprostitvi, otroci in mladostniki potrebujejo dodatno motivacijo, da v hoji prepoznajo vrednote in užitek. Planinski izleti v okviru športnih dni so pogosto omejeni zgolj na hojo do določenega cilja, brez dodatnih dejavnosti, kar lahko vpliva na zmanjšano motivacijo učencev. Hoja sama po sebi je lahko enolična in manj privlačna, zato jo učenci pogosto doživljajo kot naporno in dolgočasno, kar lahko vodi v nižjo stopnjo vključenosti in manjše zadovoljstvo s planinskim izletom. Poleg tega se po končanem planinskem izletu pogosto ne izvede podoživljanja z učenci, kar bi jim omogočilo refleksijo lastnih izkušenj, izražanje doživljanj in podajanje koristnih povratnih informacij. S tem se lahko izgubi možnost za nadgradnjo prihodnjih izletov in izboljšanje njihove organizacije. Torej, če je planinski izlet ustrezno načrtovan, omogoča zadovoljitev raznih osebnih potreb. V magistrskem delu smo najprej predstavili pomen planinstva, kako se gibljemo v hribih in kaj pri tem upoštevamo, vremenoslovje, varnost, opremo, prehrano, orientacijo ter pomen motivacije in druženja v planinstvu. V drugem delu smo se osredotočili na pomen planinstva v vzgoji in izobraževanju ter na njegovo mesto v učnem načrtu. Nazadnje pa smo natančno predstavili še faze načrtovanja, izvajanja in analize planinskega izleta, izvajanega v okviru športnega dne ter kompetence, ki jih mora imeti učitelj kot vodja planinskega izleta. V empiričnem delu smo najprej predstavili faze načrtovanja, izvajanja in analize našega planinskega izleta, izvajanega v okviru športnega dne. Nato smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili stališče učencev 3. in 4. razreda do planinskega izleta, izpeljanega v okviru športnega dne in njihovo oceno o svojem počutju ter sodelovanju na njem. S pomočjo izpeljanih individualnih intervjujev pa smo ugotovili stališče učiteljic razredničark o lastni kompetentnosti načrtovanja, izvajanja in analiziranja planinskega izleta ter njuno stališče o planinskem izletu, izpeljanem v okviru športnega dne. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da so se učenci v večini primerov počutili dobro pripravljene tako telesno kot miselno, pri čemer so nekoliko višje ocene pripravljenosti dosegli učenci 4. razreda. Opremljenost z ustrezno planinsko opremo je bila ocenjena kot odlično zagotovljena. Učenci so zaznavali različno stopnjo napora, pri čemer so dečki 4. razreda poročali o najmanj napora, deklice istega razreda pa so ga zaznale največ. Najbolj pozitivno so bile ocenjene dejavnosti, ki so združevale gibanje, igro, sodelovanje in pustolovščino (Skriti zaklad, Storži v gnezdih), nekoliko manj pa so učence navdušile statične ali miselno zahtevnejše dejavnosti (Igra čutov, Ura). Zelo pozitivno so ocenili tudi ustvarjalne dejavnosti po izletu, zlasti likovno nalogo z naravnimi materiali. Splošno počutje in medsebojno sodelovanje sta bila ocenjena visoko, kar potrjuje, da so ustrezno načrtovane dejavnosti pomembno prispevale k pozitivni izkušnji. Poleg tega smo s pomočjo individualnih intervjujev pridobili vpogled v stališča učiteljic razredničark. Ti so pokazali, da se obe učiteljici zavedata pomena temeljite priprave, ki vključuje skrb za varnost, ustrezno izbiro poti, pravočasno organizacijo prevoza, predhodno preverjanje poti ter jasna navodila učencem. Poudarili sta tudi pomen motivacije učencev, ki jo je treba graditi že pred izletom z zanimivimi dejavnostmi in spodbudami. Pri izvedbi izletov sta izpostavili vlogo učitelja kot vodje, ki mora imeti pregled nad potekom dneva in skrbeti za varnost ter jasno komunikacijo. V analizi izletov sta ocenili, da je sprotno podoživljanje z učenci dragoceno za izboljšave. Pri sodelovanju z drugimi učitelji je učiteljica 3. razreda poudarila zelo pozitivne izkušnje, odprto komunikacijo in podporo, medtem ko je učiteljica 4. razreda izpostavila večje izzive v timu z dolgoletnimi člani, kjer je težje uveljavljati spremembe. Obe sta poudarili, da kombinacija sodelovalnih, ustvarjalnih in pustolovskih dejavnosti pomembno vpliva na motivacijo in dobro počutje učencev. Na podlagi raziskave lahko sklenemo, da so učenci planinski izlet, izveden v okviru športnega dne in obogaten s spremljevalnimi dejavnostmi, doživeli kot pozitivno in motivirajočo izkušnjo. Rezultati potrjujejo pomen ustrezne priprave, raznolikega načrtovanja dejavnosti ter kompetentnega vodenja izletov. Učiteljici sta pokazali dobro usposobljenost in zavzetost pri načrtovanju, izvajanju in analizi izletov, hkrati pa tudi opozorili na izzive sodelovanja in organizacije.T. Bajt20252025-10-03 08:31:03Magistrsko delo/naloga174507sl