<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174503"><dc:title>Kognitivni mehanizmi beleženja in vzdrževanja prostorskih informacij v delovnem spominu</dc:title><dc:creator>Taškovska,	Mila	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slana Ozimič,	Anka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kognitivna znanost</dc:subject><dc:subject>Delovni spomin</dc:subject><dc:subject>Domišljija</dc:subject><dc:subject>prostorski delovni spomin</dc:subject><dc:subject>mentalna predstava</dc:subject><dc:subject>vedenjska preizkušnja</dc:subject><dc:subject>kognitivna strategija</dc:subject><dc:subject>beleženje informacij</dc:subject><dc:description>Prostorski delovni spomin je ključnega pomena za orientacijo in gibanje v okolju, vendar njegovi natančni nevrokognitivni mehanizmi še vedno niso povsem pojasnjeni. V tej magistrski nalogi smo preverjali vedenjski odraz različnih načinov beleženja in vzdrževanja prostorskih informacij v delovnem spominu. Sodelovalo je 38 zdravih udeležencev (31 žensk, M starost = 20 let, SD starost = 1 leto), ki so izvajali nalogo prostorskega delovnega spomina. V nalogi smo preverjali sposobnost udeležencev, da za kratek čas ohranijo položaj vidnega dražljaja, pri čemer smo v ločenih pogojih naloge spodbujali različne načine beleženja informacij: egocentrični, alocentrični, motorični in senzorični. Pri analizi vedenjske uspešnosti smo najprej primerjali motorični in senzorični pogoj: pri motoričnem beleženju položaja so bili udeleženci statistično pomembno natančnejši v primerjavi s senzoričnim pogojem, kar se je najbolj izrazilo v manjši kotni napaki in nižji povprečni evklidski razdalji, medtem ko razlike v oceni amplitude položaja niso bile statistično značilne. Nato smo primerjali alocentrični in egocentrični pogoj ter ugotovili, da so udeleženci v alocentričnem pogoju dosegli statistično pomembno nižjo povprečno evklidsko razdaljo in manjšo kotno napako v primerjavi z egocentričnim pogojem, medtem ko razlike v amplitudni napaki niso bile statistično značilne. Subjektivne poročane strategije so razkrile, da udeleženci pri vseh pogojih najpogosteje uporabljajo vizualne strategije, medtem ko motorično-gibalne ali prostorsko-povezovalne strategije ostajajo relativno neopažene. Predpostavljamo, da vzorec vedenjske uspešnosti odražajo različne kognitivne zahteve posameznih mehanizmov beleženja in vzdrževanja, kar prispeva k boljšemu razumevanju temeljnih nevrokognitivnih procesov prostorskega delovnega spomina.</dc:description><dc:publisher>M. Taškovska</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-03 08:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174503</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
