<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174493"><dc:title>Gora ljudem</dc:title><dc:creator>Meden,	Slavko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Toporišič,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>OHO</dc:subject><dc:subject>Triglav</dc:subject><dc:subject>happening</dc:subject><dc:subject>rekonstrukcija</dc:subject><dc:subject>reinterpretacije prvotne uprizoritve</dc:subject><dc:description>Happening Triglav, ki ga je leta 1968 izvedla neoavantgardna umetniška skupina OHO, danes velja za eno ključnih in najbolj prepoznavnih del sodobne slovenske umetnosti. Zaradi svoje ikoničnosti je bil večkrat tudi predmet številnih umetniških rekonstrukcij različnih umetnikov. V svojem diplomskem delu s pomočjo teorij performansa in happeninga analiziram izvirni happening ter njegovi dve najodmevnejši rekonstrukciji ‒ prvo v izvedbi umetniške skupine IRWIN in drugo v izvedbi Janeza Janše, Janeza Janše in Janeza Janše. Na podlagi strokovne literature ob tem oblikujem tudi definicijo umetniške rekonstrukcije v kontekstu uprizoritvene umetnosti, pri čemer me zanima njen namen ter razmerje do izvirnika. Ugotavljam, da je rekonstrukcija pomembno orodje sodobnih uprizoritvenih umetnosti, katere namen ni zgolj posnemanje ali ohranjanje izvirnega dela, temveč prek ponovne uprizoritve ustvarjanje novih pomenov in preoblikovanje umetniškega izhodišča.</dc:description><dc:publisher>[S. Meden]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-03 07:45:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174493</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>