<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174490"><dc:title>Razsežnosti ljubezni: grški izvori in rimski odmevi</dc:title><dc:creator>Frangež,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Weiss,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>philía</dc:subject><dc:subject>éros</dc:subject><dc:subject>amicitia</dc:subject><dc:subject>amor</dc:subject><dc:subject>prijateljstvo</dc:subject><dc:subject>krepost</dc:subject><dc:subject>ljubezen</dc:subject><dc:subject>strast</dc:subject><dc:description>Kot je razvidno iz naslova magistrskega dela, se v pričujočem besedilu ukvarjam z oblikami ljubezni v antični Grčiji in Rimu. Ljubezen v svojem bistvu ni zgolj čustvo, ampak pomensko širok in spreminjajoč se koncept, ki se razvija pod vplivom zeitgeista. Zato ljubezen danes razumemo drugače, kot so jo dojemali v antičnem svetu. Sledeča poglavja skozi analizo filozofskih in pesniških del antičnih avtorjev obravnavajo dve veji ljubezni – prijateljsko in erotično oziroma romantično, izhodišče pa predstavljajo štirje ključni izrazi: philía, éros, amicitia in amor. V delu najprej predstavim grški filozofski ideal prijateljstva, ki ga nato primerjam z dognanji rimskih avtorjev. Drugi del naloge se predvsem z literarnega vidika posveča erotični in romantični ljubezni ter večplastnosti in zapletenosti pojmov éros in amor, v zadnjem delu pa na kratko predstavim še krščansko pojmovanje ljubezni, ki ga poznamo pod pojmom agápe.</dc:description><dc:publisher>U. Frangež</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-03 07:17:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174490</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
