<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174485"><dc:title>Preizkus modela neinvazivnih postopkov in pristopov za oceno arheološkega potenciala jam na primeru Bele krajine</dc:title><dc:creator>Janežič,	Zvonka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlekuž,	Dimitrij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bela krajina</dc:subject><dc:subject>kraške jame</dc:subject><dc:subject>arheološki potencial</dc:subject><dc:subject>neinvazivno opazovanje</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga je imela dva cilja. Prvi je bil oblikovati model, s pomočjo katerega lahko ocenimo arheološki potencial jam ter ga uporabimo kot orodje za usmerjanje terenskih raziskav na določenem območju. Drugi cilj je bil oblikovati smernice za neinvazivno in sistematično arheološko opazovanje ter dokumentiranje kraških jam v določeni pokrajini. Predlagano metodo sem preizkusila na primeru Bele krajine.
Jame obravnavanega območja sem na podlagi pregleda vseh dosegljivih podatkov razvrstila v skupine glede na predviden arheološki potencial. Pri tem sem se naslanjala predvsem na zapisnike Katastra jam Jamarske zveze Slovenije ter na dostopno literaturo in vire. Terensko sem pregledala 57 od teh lokacij. Poleg 11 jamskih najdišč, ki so bila pred začetkom raziskave že zabeležena v arheoloških bazah in literaturi, sem prepoznala še 21 novih jamskih najdišč.
Sistematično in usmerjeno terensko pregledovanje jam je razkrilo, da je dejansko število jamskih najdišč bistveno večje, kot so nakazovale dosedanje raziskave.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-03 07:17:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174485</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
