Izkušnje poroda pri ženskah z gibalno oviranostjoSmej, Katja (Avtor) Gričar, Nevenka (Mentor) Mivšek, Ana Polona (Komentor) Petročnik, Petra (Recenzent) diplomska delababištvoposebne potrebeinvalidnostnosečnostmaterinstvoporodUvod: Posebne potrebe so v družbi pogosto še vedno tabu tema. Gibalna oviranost močno vpliva na vsakdanje življenje in dostop do zdravstvenih storitev. Študije kažejo, da se gibalno ovirane ženske v nosečnosti in ob porodu soočajo z različnimi fizičnimi ovirami, pomanjkanjem informacij ter začudenimi odzivi okolice. Nekatere raziskave poročajo tudi o nezadovoljstvu z babiško obravnavo, a hkrati izpostavljajo pomen podpore partnerja in ustrezne komunikacije babic, ki lahko bistveno izboljšata izkušnjo poroda. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti izkušnje nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja pri ženskah z gibalno oviranostjo, s čim se soočajo in kakšen je odnos zdravstvenih delavcev do njih. Metode dela: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Naredili smo tri polstrukturirane intervjuje z gibalno oviranimi ženskami, ki so rodile v zadnjih 20-ih letih. Za analizo intervjujev smo uporabili kvalitativno vsebinsko analizo, pri čemer smo za kodiranje in urejanje podatkov uporabili program MAXQDA (VERBI Software, 2022). Rezultati: Veliko ljudi ne razmišlja o tem, da si tudi gibalno ovirane ženske želijo postati mame prav tako kot vse ostale. Vendar se morajo le-te soočati z mnogimi čustvenimi in fizičnimi izzivi, na katere marsikdo ne bi niti pomislil. Recimo izkušnje z (ne)prilagojenim zdravstvenim sistemom, reakcije okolice, fizične omejitve, dostop do ustreznih informacij, ki se tičejo nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja, in mnogi drugi. Razprava in zaključek: Dobili smo vpogled v doživljanje nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja kot gibalno oviranost. Intervjuvanke, vključene v raziskavo, so imele pozitivno izkušnjo poroda, kar se lahko pripiše odnosu babice in podpori partnerja. Srečale pa so se tudi z zadržki s strani nekaterih zdravstvenih delavcev. Izpostavile so željo, da jih vsi obravnavajo enako, kot če njihova gibalna oviranost ne bi obstajala. Poudarjamo, da je komunikacija bodisi v babiški ali v zdravstveni obravnavi katerega koli področja, ključnega pomena. Zavedamo se, da je komunikacija velikokrat pomanjkljiva zaradi neznanja in neizkušenosti pri delu z ljudmi s posebnimi potrebami oziroma v našem primeru, z gibalno oviranimi. Menimo, da bi to lahko izboljšali z uvedbo kakšnih dodatnih tečajev ali predavanj, kjer bi se dotaknili dela z gibalno oviranimi ljudmi.[K. Smej]20252025-10-03 07:17:01Diplomsko delo/naloga174481sl