<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174476"><dc:title>Srednjeveške stenske poslikave v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Mengšu</dc:title><dc:creator>Bajt,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cerkovnik,	Gašper	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Janez Ljubljanski</dc:subject><dc:subject>Mengeš</dc:subject><dc:subject>Poslednja soba</dc:subject><dc:subject>Intercesija</dc:subject><dc:subject>srednjeveško stensko slikarstvo</dc:subject><dc:description>Cesar Friderik III. je patronatne pravice župnijske cerkve sv. Mihaela v Mengšu leta 1462 podelil cistercijanom v Dunajskem Novem mestu. Tik pred tem ali ravno ob tej priložnosti je župnijsko cerkev poslikala delavnica Janeza Ljubljanskega. V prezbiteriju sta ohranjeni upodobitev Poslednje sodbe in skupina poslikav na tabernakeljski steni, sv. Mihael, Marija z Detetom in Evharistični Kristus. Poslednja sodba je ena prvih pri nas, ki preko Koroške iz Italije prinaša vertikalno zasnovano upodobitev tega motiva. Ta tip upodobitve se je na Kranjskem obdržal v zgodnje 16. stoletje (Godešič, Krtina pri Domžalah). Fragment, najden v zakristiji mengeške cerkve, prikazuje prizor Kombinirane intercesije, tretji znani primer tega motiva iz spomeniškega gradiva na Slovenskem. Razpoznavna sta Kristus tipa Imago pietatis in Bog Oče na prestolu, Marijo in angela poleg njiju lahko domnevamo. Slogovna analiza kaže, da gre za delo iste delavnice, kot so freske v prezbiteriju. Bordure na mengeških freskah razkrivajo povezovanje delavnice Janeza Ljubljanskega z delavnico Mojstra Srednje vasi pri Šenčurju.</dc:description><dc:publisher>M. Bajt</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-03 07:16:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174476</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
