<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174467"><dc:title>Vpliv polnil in s funkcionalnostjo povezanih lastnosti hipromeloze na sproščanje slabo vodotopne zdravilne učinkovine iz ogrodnih tablet</dc:title><dc:creator>Ojsteršek,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrečer,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hipromeloza</dc:subject><dc:subject>HPMC</dc:subject><dc:subject>s funkcionalnostjo povezane lastnosti</dc:subject><dc:subject>FRC</dc:subject><dc:subject>polnilo</dc:subject><dc:subject>pomožna snov</dc:subject><dc:subject>modifikator sproščanja</dc:subject><dc:subject>direktno stiskanje</dc:subject><dc:subject>kontrolirano sproščanje</dc:subject><dc:subject>modificirano sproščanje</dc:subject><dc:subject>podaljšano sproščanje</dc:subject><dc:subject>modeliranje</dc:subject><dc:subject>matematično modeliranje</dc:subject><dc:description>Hidrofilne ogrodne tablete s podaljšanim sproščanjem na osnovi hipromeloze (HPMC) omogočajo peroralno dostavo zdravilne učinkovine (ZU) z manjšo frekvenco odmerjanja in boljšim nadzorom plazemskih koncentracij ZU kot tablete s takojšnjim sproščanjem. Glavne s funkcionalnostjo povezane lastnosti (FRC) HPMC vključujejo velikost delcev (tudi druge fizikalne lastnosti delcev), stopnjo hidroksipropoksi (HP) in metoksi (MeO) substitucije ter molekulsko maso (izraženo kot viskoznost vodnih raztopin HPMC določene koncentracije). FRC HPMC vplivajo na sproščanje ZU tudi znotraj istega tipa HPMC. Eden od potencialno uporabnih pristopov za kompenzacijo vpliva medserijskega variiranja FRC je prilagajanje deležev vgrajenih polnil glede na lastnosti vgrajene serije HPMC. V sklopu doktorske naloge smo na tabletah, izdelanih z direktnim stiskanjem, proučili vpliv polnil na sproščanje karvedilola (modelna ZU) iz hidrofilnih ogrodnih tablet na osnovi HPMC K15M. Med vodotopnimi polnili smo najmanjše sipanje sproščanja in zanemarljiv »burst efekt« (nenadzorovano hitro sproščanje ZU na začetku) dosegli s polietilenglikolom (PEG) 8000 in polietilenoksidom (PEO), med nevodotopnimi pa z mikrokristalno celulozo (MCC) in etilcelulozo (EC). Analiza matematičnih modelov sproščanja ni pokazala univerzalno uporabnega modela za aplikacijo na vse različne eksperimentalne profile sproščanja karvedilola dobljene z uporabo različnih polnil, medtem ko se je metoda lokalne regresije LOESS izkazala kot bolj univerzalno uporabna za oceno deleža sproščene ZU v različnih časih, »burst efekta« in časa zakasnitve sproščanja. Z uporabo načrta poskusov (DoE) in multivariatne analize (MVA) z multiplo linearno regresijo (MLR) smo potrdili vpliv FRC HPMC in deležev izbranih polnil v tableti (laktoze in MCC) na sproščanje karvedilola, dodatno pa tudi njihovih interakcij, ki so se izkazale kot zelo pomembne tako iz vidika vpliva na povprečno sproščanje karvedilola kot iz vidika vpliva na sipanje sproščanja. MLR smo primerjali z različnimi drugimi pristopi napovednega modeliranja (regresija delnih najmanjših kvadratov (PLSR), regresija podpornih vektorjev (SVR), »ridge« in »lasso« regresija, nevronse mreže, odločitvena drevesa idr.), kjer se je MLR izkazala za najbolj robustno.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-03 07:15:13</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
