Prekrivanje okusa učinkovine, vgrajene v mezoporozni silicijev dioksid, z oblogo iz kationskega polimetakrilata za izdelavo orodisperzibilnih tabletSmrečnik, Monika (Avtor) Planinšek, Odon (Mentor) Baumgartner, Ana (Komentor) prekrivanje okusaSyloid® 244 FPEudragit® EPOoblaganjeorodisperzibilna tabletamezoporozni silicijev dioksidOkus je pomemben čut, ki vpliva na sprejemljivost zdravil. Zdravilne učinkovine so pogosto neprijetnega okusa, kar vpliva na sodelovanje pacientov pri zdravljenju in ravno zato je prekrivanje okusa v farmacevtskem razvoju lahko ključnega pomena. Nekateri izmed najenostavnejših pristopov prekrivanja okusa v farmacevtski industriji so dodajanje arom, sladil in aminokislin, posežemo pa lahko tudi po oblaganju s polimeri. Namen naloge je bil vgraditi zdravilno učinkovino v pore mezoporoznega silicijevega dioksida in delce obložiti s polimerom katerega toponost je odvisna od pH (polimetakrilatom Eudragit® EPO) in je topen pri pH nižjim od 5. S tem smo želeli zmanjšati sproščanje učinkovine v vodi na manj kot 10 % odmerka v petih minutah in tako prekriti njen okus v ustih tudi pri sproščanju iz orodisperzibilnih tablet. Čas petih minut smo izbrali, ker predstavlja obdobje, v katerem bi pacient po zaužitju tablete, ki razpade v ustih, lahko zaznal njen okus. V prvem delu raziskave smo iz Syloid® 244 FP, ki je sintetični amorfni silicijev dioksid z velikim volumnom por in veliko specifično površino, z dodatkom hipromeloze ali polivinilpirolidona pripravili granule. Dobljene granule smo impregnirali s fenofibratom v rotacijskem uparjalniku z uporabo topila (etil acetata) in jih nato v vrtinčnoslojnem granulatorju obložili z Eudragit® EPO. Ker zaradi netopnosti fenofibrata sproščanja v vodi nismo mogli vrednotiti, smo ga nadomestili z modelno učinkovino, in sicer s saharinom. Tega smo impregnirali v pore silicijevega dioksida z metodo sušenja z razprševanjem in dobljeno trdno disperzijo obložili z Eudragit® EPO v rotacijskem uparjalniku. Obloženim in neobloženim delcem smo določili vsebnost in profil sproščanja tako v mediju s pH 1,2, kjer se polimerna obloga raztaplja in omogoča sproščanje učinkovine, kot tudi v vodi, kjer se obloga ne raztaplja. Ugotovili smo, da je hitrost sproščanja obloženih delcev v vodi značilno nižja od hitrosti sproščanja neobloženih delcev. V šestih od devetih primerov je bilo sproščanje po petih minutah manjše od 10 %, kar kaže na to, da smo dosegli določeno stopnjo zakasnitve sproščanja in s tem vsaj delno prekrili okus. Vzorcu, pri katerem smo dosegli ustrezno zakasnitev sproščanja in z višjo vsebnostjo učinkovine, smo dodali razgrajevalo in zmes stisnili z metodo direktnega stiskanja v orodisperzibilne tablete. Razgrajevalo je ključni sestavni del takšne tablete, saj omogoči razpad v ustih v manj kot predpisanih treh minutah. Po tabletiranju smo ugotovili, da so sile pri direktnem stiskanju poškodovale oblogo, zaradi česar je bilo sproščanje saharina v vodi po 5 minutah višje od želenih 10 %. Kljub temu da smo dokazali, da je oblaganje z Eudragit® EPO učinkovito pri zmanjšanju sproščanja učinkovine v vodi, bi zaradi omejitev procesa, kot so poškodbe obloge med tabletiranjem in nizka vsebnost učinkovine, morali postopek optimizirati.20252025-10-02 08:45:26Magistrsko delo/naloga174430sl