<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174410"><dc:title>Urejanje nepredvidljivih tveganj v obligacijskih razmerjih</dc:title><dc:creator>Prezelj,	Bor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zajc,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nepredvidljiva tveganja</dc:subject><dc:subject>vzajemne pogodbe</dc:subject><dc:subject>višja sila</dc:subject><dc:subject>spremenjene okoliščine</dc:subject><dc:subject>Paretova učinkovitost</dc:subject><dc:subject>kritični pristop</dc:subject><dc:subject>Bayesov teorem</dc:subject><dc:subject>napake v mišljenju</dc:subject><dc:subject>teorija iger</dc:subject><dc:description>V nalogi obravnavam urejanje nepredvidljivih tveganj v vzajemnih pogodbenih obligacijskih razmerjih. V teh primerih je namreč najbolj očitna težnja po odmiku od splošnega načela pacta sunt servanda. Skozi zgodovino sta se v tem kontekstu razvila dva koncepta: višja sila in spremenjene okoliščine, prva namenjena predvsem premoščanju praktičnih težav, druga pa na osnovi pomislekov pravičnosti. Kontinentalni pravni redi povečini vztrajajo na ločenem pristopanju z bolj strogimi, a pomensko odprtimi pogoji za uveljavljanje spremenjenih okoliščin, medtem ko je klasični pristop common law do obeh situacij enoten. Različni pristopi se posledično zrcalijo tudi v mednarodnopravni ureditvi. Konceptualizacije problematike pa so zelo različne tudi v teoriji. Nekateri avtorji dajejo prednost iskanju objektivizirane učinkovitosti in najboljšega nosilca tveganja, drugi ohranitvi pogodbenega razmerja, spet tretji v sodni intervenciji vidijo način poprave prvotno napačne zasnove razmerja z uporabo pravičnosti ali pa ex post učinkovitosti. Hkrati pa je mogoč tudi kritičen pristop, ki za dosego ex ante Paretove učinkovitosti zavrača uporabo instituta spremenjenih okoliščin in poudarja uporabo splošnih pravil. Ta je osnovan predvsem na razumevanju ocenjevanja tveganja v postopku pogajanj in načinu sprejemanja odločitev, ki je pogosto podvržen napakam v mišljenju. Zato je verjetno bolje reševanje nepredvidljivih tveganj prepustiti evolucijskim silam prostega trga. V tem primeru morajo v prvi vrsti stranke poskrbeti za izboljšanje svojih sposobnosti odločanja in ocene verjetnosti uresničitve tveganja. Pozorne pa morajo biti na zasnovo razmerja tako prek eksplicitnih določil o tveganju kot tudi na splošno zasnovo za povečanje verjetnosti sodelovanja, osnovano na konceptu repetitivne zaporniške dileme.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-02 08:01:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174410</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
