<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174402"><dc:title>(Re)organizacija obveznega zdravstvenega zavarovanja</dc:title><dc:creator>Andoljšek,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mišič,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obvezno zdravstveno zavarovanje</dc:subject><dc:subject>obvezni zdravstveni prispevek</dc:subject><dc:subject>dolgotrajna oskrba</dc:subject><dc:subject>slovenski zdravstveni sistem</dc:subject><dc:subject>(re)organizacija</dc:subject><dc:description>Magistrsko diplomsko delo obravnava (re)organizacijo obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Primerjalno pravno obravnavo sistemov zdravstvenega zavarovanja puščam ob strani in se poglabljam v aktualni zakonodajni okvir ter razpravljam o problematiki in možnih izboljšavah področja na sistemski, vsebinski in organizacijski ravni. Obvezno zdravstveno zavarovanje, kot je uveljavljeno od leta 1992, je v tridesetletni zgodovini doživelo nekaj korenitih sprememb, ki so deloma izraz spremenjenih družbenih okoliščin, političnih pritiskov in naknadno izkazanih pomanjkljivosti ureditve. Slovenija ima uveljavljen javni zdravstveni sistem po Bismarckovem modelu, katerega temeljna značilnost je skladnost z načelom solidarnosti med revnejšimi in bogatejšimi ter načelom horizontalne solidarnosti oziroma vzajemnosti med bolnimi in zdravimi. Ena od pomembnejših sprememb je nastopila po več kot dveh desetletjih javne razprave, in sicer ukinitev instituta dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka. Še vedno aktualno vprašanje ureditve prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in (trenutno aktualnega) obveznega zdravstvenega prispevka odpira vrsto drugih dilem v zvezi z načinom določitve teh prispevkov, organizacijo in delovanjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje ter dostopnosti zdravstvenih storitev in dajatev v kontekstu razmejitve med javnim in zasebnim sistemom zdravstvenega varstva, ki so problematizirane v nalogi. Na področju socialnega tveganja odvisnosti od oskrbe drugega je bil sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki na enem mestu ureja pravice do dolgotrajne oskrbe in tako deloma rešuje problematiko razpršenosti in nedoločenosti pravic, ki izhajajo iz tega socialnega tveganja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-02 08:00:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174402</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
