<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174392"><dc:title>Akutni učinki hoje navzgor in navzdol na tekoči preprogi pri starejših odraslih</dc:title><dc:creator>Zagorac,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Spudić,	Darjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Moškon,	Sara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekscentrika</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:subject>vadba</dc:subject><dc:subject>kognitivna zahtevnost</dc:subject><dc:subject>vzdržljivost</dc:subject><dc:description>Z ustrezno ter strokovno vodeno in načrtovano vadbo lahko starejše osebe upočasnijo starostne spremembe in s tem vplivajo na izboljšanje funkcionalnih sposobnosti, samostojnost ter zdravo staranje. Namen raziskave je bil raziskati akutne učinke vadbene enote hoje navzdol pri starejših odraslih in jih primerjati s hojo navzgor. Osredotočili smo se na razlike v fizioloških odzivih, subjektivnem zaznavanju napora, kognitivnem delovanju, zakasnjeni mišični bolečini in tehniki gibanja.

Primerjali smo 20-minutno vadbo hoje navzdol na tekoči preprogi z 20-minutno vadbo hoje navzgor na tekoči preprogi. Naklon tekoče preproge je bil v obeh pogojih 8 % in hitrost 2,5 km/h. V raziskavi je sodelovalo 16 starejših odraslih, starih med 60 in 74 let. S t-testom za odvisne vzorce smo ugotovili statistično značilne razlike v frekvenci srčnega utripa, v dolžini in frekvenci korakov in v kotih v kolenu, kolku, gležnju ter naklonu trupa med hojo. Rezultati Wilcoxonovega testa so pokazali statistično značilne razlike v subjektivni oceni zaznave napora med vadbo in subjektivni oceni sposobnosti nadaljevanja z vadbo, medtem ko se rezultati zakasnjene mišične bolečine med pogojema niso statistično razlikovali. Tako hoja navzdol kot hoja navzgor sta statistično značilno izboljšali reakcijski čas pri izvedbi kognitivnega testa (reakcijski časi so bili po vadbeni enoti krajši kot pred vadbo), vendar z analizo kovariance (ANCOVA) nismo odkrili statistično značilnih razlik v skrajšanju reakcijskih časov med pogojema.

Hoja navzdol se je izkazala za učinkovito in enostavno dostopno alternativo tradicionalni vadbi vzdržljivosti pri starejših odraslih. Ker se število starajočega se prebivalstva povečuje, lahko razumevanje in spodbujanje načinov vadbe, kot je ekscentrična vadba, igra pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja starejših posameznikov. Prednost tovrstne vadbe pri starejših osebah je manjše zaznavanje napora in manjša poraba energije. Ugotavljamo pa, da je ravno zaradi ekonomičnosti gibanja in drugačne tehnične izvedbe hoje navzdol treba za dosego minimalne stopnje intenzivnosti vadbe glede na srčno frekvenco, naklon tekoče preproge oziroma hitrost hoje prilagoditi drugače kot pri hoji navzgor. Ne glede na to, hoja navzdol predstavlja potencialno obliko vzdržljivostne vadbe starejših odraslih v praksi, predvsem pri manj vzdržljivih posameznikih. Z raziskavo smo prispevali k razumevanju in oblikovanju varnih ter učinkovitih vadbenih protokolov, ki bi lahko izboljšali zdravje in kakovost življenja starejših ljudi, seveda pa je treba najboljši pristop k predpisovanju tovrstne vadbe še dodatno raziskati.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-02 07:17:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174392</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
