Študija primera vadbe po kompleksni kirurški dislokaciji kolčnega sklepaTönig, Laura (Avtor) Spudić, Darjan (Mentor) Stražar, Klemen (Komentor) kirurška dislokacija kolkakineziološka vadbamoč mišic kolkabiomehanika hojeTrendelenburgov znakNamen magistrske naloge je bil preučiti celoten proces rehabilitacije, analizirati posledice operacije ter oblikovati vadbeni protokol za izboljšanje gibalnih sposobnosti in odpravo negativnih posledic, ki so nastale v postoperativnem obdobju po kompleksni kirurški dislokaciji kolčnega sklepa (KDKS). Zaradi kompleksnosti rehabilitacije in pomanjkanja standardiziranih smernic je bil cilj naloge ovrednotiti vpliv vadbenega programa za razvoj moči, gibljivosti, ravnotežja in posledično vzorca hoje pri preiskovanki po KDKS. Raziskava temelji na analizi primera 17-letne preiskušanke, s katero smo šest mesecev po KDKS izvedli osemtedenski program vadbe. Program je preiskušanka izvajala trikrat tedensko, oblikovali pa smo ga na podlagi rezultatov meritev moči kolka, trupa in kolena, aktivne in pasivne gibljivosti kolka, statičnega in dinamičnega ravnotežja, vzorca hoje ter vprašalnika o subjektivni zaznavi gibalnih omejitev. Meritve smo izvedli pred začetkom izvajanja vadbenega programa, po štirih tednih vadbe in ob njenem zaključku. Ugotovili smo, da je vadbeni protokol povečal moč kolka v vseh izmerjenih gibih glede na začetno stanje, najbolj izrazito v smeri primika kolka operirane noge (+79,1 %) in iztega kolka operirane noge (+77,23 %). Napredek v pasivni in aktivni gibljivosti je bil prav tako izrazit skoraj pri vseh gibih, najbolj pri pasivni notranji rotaciji leže na hrbtu (+142,81 %), pasivnem odmiku kolka (+43,34 %) ter aktivni notranji rotaciji leže na hrbtu (+114,29 %) na operirani nogi. Pri Y-testu dinamičnega ravnotežja je preiskovanka z operirano nogo napredovala bolj v anteriorni (+27,94 %) in posterolateralni smeri (+16,48 %) v primerjavi z neoperirano nogo. Analiza hoje je pokazala izboljšanje simetrije dolžine koraka in zmanjšanje Trendelenburgovega znaka (-31,63 %), čeprav ta še ni bil popolnoma odpravljen. Videoanaliza kotov v sklepih pri enonožnem pristanku je pokazala manj kompenzacijskih vzorcev ob vzpostavitvi ravnotežja po pristanku ob končnih meritvah, kjer se je padec medenice ob pristanku zmanjšal za 47,54 %, naklon ramen pa za 54,89 %. Subjektivna zaznava napredka v izvedbi vsakodnevnih opravil, ocenjena s pomočjo vprašalnika iHOT-33, je pokazala skladnost z objektivnimi izboljšavami, zlasti pri simptomih in funkcionalnih gibalnih omejitvah (+7 točk) ter športu in rekreaciji (+8 točk). Kljub temu so bile zaznane negativne razlike v oceni delovne sposobnosti (-7 točk) ter socialno-čustvenih vidikov (-5 točk). Rezultati potrjujejo, da sistematičen vadbeni program, osredotočen na progresivno vadbo moči, gibljivosti in ravnotežja pozitivno vpliva na okrevanje po KDKS z izboljšanjem gibalnih sposobnosti in zmanjšanjem Trendelenburgovega znaka pri hoji. Kljub temu nekatere funkcionalne omejitve ostajajo tudi po koncu izvajanja programa, kar kaže na potrebo po daljšem časovnem obdobju vadbe oziroma potrebo po zgodnejši vključitvi preiskovanke v program vadbe.20252025-10-02 07:15:14Magistrsko delo/naloga174384sl