Strategije nadzora uporabe naprav z zaslonom in vsebin, ki jih otroci gledajo na njihZamernik, Karmen (Avtor) Kuvač Kraljević, Jelena (Mentor) Penko, Barbara (Komentor) Otroci in staršiStarševski nadzor (informatika)naprave z zaslonomzgodnje otroštvostarševske strategijenadzor uporabenadzor vsebineskupno medijsko udejstvovanjeTehnologija postaja nepogrešljiv del naših življenj in ne glede na starost se ji ne moremo izogniti. Dandanes se otroci rodijo v okolje, kjer so jim naprave z zaslonom ves čas na dosegu roke, zato vedno bolj zgodaj postajajo njihovi uporabniki. Starši so tisti, ki otroka praviloma spoznajo z napravami z zaslonom, in njihova naloga je, da mu pomagajo razviti zdrave navade v odnosu do tehnologije in poskrbijo za ogled primernih in kakovostnih vsebin, zato predstavljajo starševske strategije pomemben intervencijski cilj za razvoj zdravih navad v odnosu do naprav z zaslonom in tehnologije. V teoretičnih izhodiščih smo najprej predstavili zgodnje otroštvo in njegov pomen za nadaljnji razvoj. Opredelili smo naprave z zaslonom ter opisali razloge za uporabo naprav z zaslonom, pozitivne in negativne vidike uporabe ter posledice uporabe. Izpostavili smo vrste in značilnosti gledanih vsebin ter njihov pomen in navedli smernice za izbiro kakovostnih vsebin. Predstavili smo vlogo staršev pri uporabi naprav z zaslonom in gledanih vsebinah, saj z ustvarjanjem domačega digitalnega okolja, izbiro strategij starševskega posredovanja in s skupnim medijskim udejstvovanjem pomembno vplivajo na otrokove digitalne izkušnje. V okviru nadzora in omejevanja tehnologije se pogosto sprašujemo le, koliko časa naj bodo otroci pred napravami z zaslonom, pozabljamo pa na pomembno vprašanje, kaj je primerno, da gledajo. V raziskavi so nas tako zanimale vsebine, ki jih triletniki najpogosteje gledajo, načini in pravila za preverjanje ustreznosti teh vsebin, izbrane strategije za nadzor uporabe in gledanih vsebin ter njihova učinkovitost. Rezultate smo primerjali glede na mamino stopnjo izobrazbe in otrokov spol ter ugotavljali, ali navedena demografska dejavnika vplivata na izbiro strategij in doslednost pri pravilih. V ta namen smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 106 mam, ki imajo vsaj enega otroka, starega med 3;0 in 3;11 let. Ugotovili smo, da slovenski triletniki najpogosteje spremljajo risanke, kot so Pujsa Pepa, Tačke na patrulji in druge vsebine oddaje Živ žav na RTV. Mame aktivno preverjajo ustreznost spremljanih vsebin, pri tem pa se najpogosteje zanašajo na lastno presojo ob ogledu vsebin. Kot sporne prepoznavajo tiste z elementi nasilja, neprimernim jezikom in seksualnimi elementi ter zato omejujejo njihov ogled. Za nadzor uporabe naprav z zaslonom in gledanih vsebin najpogosteje uporabljajo kombinacijo skupnega ogleda, pogovora in omejitev, uporabljene strategije pa večinoma ocenjujejo kot učinkovite. Mame dečkov imajo strožji nadzor v primerjavi z deklicami, mame s podiplomsko izobrazbo pa se poslužujejo bolj aktivnih oblik posredovanja. Ugotovitve raziskav smo uporabili za oblikovanje zloženke, ki bo v podporo logopedski stroki pri ozaveščanju staršev o vplivih naprav z zaslonom na otrokov razvoj ter svetovanju o uporabi naprav z zaslonom in gledanih vsebinah, da bodo imele čim večjo korist za otroke.K. Zamernik20252025-10-01 21:31:32Magistrsko delo/naloga174374sl