Vključevanje trajnostne in zelene kemije v eksperimentalno delo pri pouku kemije v SlovenijiMugerli, Anika (Avtor) Devetak, Iztok (Mentor) Ribič, Luka (Komentor) Osnovnošolsko učenje in poučevanjeZelena kemijaeksperimentalno delotrajnostna kemijaosnovnošolski in srednješolski učitelji kemijePretirano človekovo poseganje v naravo je vodilo do številnih sprememb v naravnih procesih. Z vedno občutnejšimi posledicami v okolju zaradi človeških posegov v naravo se je začelo družbo bolj ozaveščati o okoljskih problemih in človeških vplivih na naravne procese. Kemijsko izobraževanje je eno izmed področij, pri katerem se lahko razvijajo kompetence, ki bodo učence opolnomočile, da bodo pripravljeni v prihodnosti prispevati k bolj trajnostni družbi in ohranjanju okolja. Pri kemijskem izobraževanju omenjeno ozaveščanje najlažje dosežemo z zgledom odgovornega ravnanja s kemikalijami, ki se lahko na učence prenese preko eksperimentalnega dela, ki je hkrati tudi osrednja učna metoda pri pouku kemije. Z eksperimentalnim delom, ki vključuje načela zelene in trajnostne kemije, se učence lahko ozavešča o pomembnosti ohranjanja narave. Ker je tematika zelene in trajnostne kemije v kemijskem izobraževanju pomembna, je treba izvesti še veliko raziskav in sistematičnega vključevanja te tematike v učne načrte kemijskih predmetov. Medtem ko se v terciarnem izobraževanju že izvaja več raziskav na temo eksperimentalnega dela, povezanega s tematikami zelene in trajnostne kemije, pa v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju raziskav na to temo primanjkuje. Poleg tega na tem področju primanjkuje tudi podpornih gradiv za opolnomočenje učiteljev, ki še nimajo veliko izkušenj pri poučevanju teh tematik. Ker se učitelji že pri izvajanju običajnega eksperimentalnega dela srečujejo s težavami, je pričakovano, da bodo pri uvajanju eksperimentalnega dela, povezanega z načeli zelene in trajnostne kemije, naleteli še na dodatne težave in potrebo po podpori strokovnjakov s področja kemijskega izobraževanja. Aktualno stanje nakazuje na potrebo po dodatnih raziskavah v slovenskih osnovnih in srednjih šolah na področju vključevanja načel zelene in trajnostne kemije ter praktičnih aktivnosti na to temo pri pouku kemijskih predmetov. Namen te raziskave je ugotoviti, kako učitelji uvajajo principe zelene in trajnostne kemije v eksperimentalno delo in kakšno pomoč in podporo potrebujejo pri razvoju tega področja v slovenskih šolah. Pri izvedbi raziskave je bila uporabljena kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Pri raziskavi je potekalo namensko vzorčenje, pri katerem je bilo v vzorec vključenih 95 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev vseh statističnih regij Slovenije, ki so v šolskem letu 2023/24 poučevali kemijske predmete. Od 95 učiteljev, ki so bili udeleženi v raziskavi, je 34 sodelujočih osnovnošolskih učiteljev in 60 srednješolskih. Učitelji so za namen raziskave izpolnili elektronski anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen na pet vsebinskih sklopov: prvi sklop je vseboval splošna demografska vprašanja, drugi sklop so sestavljala vprašanja o izvajanju eksperimentalnega dela pri pouku kemije, preostali trije sklopi pa so se nanašali na vprašanja o eksperimentalnem delu, ki vključuje principe zelene in trajnostne kemije. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je najpogostejša praktična aktivnost pri pouku kemije demonstracijsko eksperimentalno delo, pri njegovi izbiri pa je za večino učiteljev najpomembnejši dejavnik varnost učencev. Pri vključevanju eksperimentalnega dela v splošnem izobrazba učitelja statistično značilno vpliva na pogostost vključevanja, medtem ko delovna doba na pogostost vključevanja ne vpliva. Rezultati so pokazali, da je večina učiteljev seznanjenih s področjem zelene in trajnostne kemije, prav tako se jim zdi ta tematika pomembna. Pridobljeni podatki kažejo, da učitelji omenjeno tematiko in eksperimentalno delo, povezano s to temo, večinoma prvič spoznajo na seminarjih, študijskih skupinah ali izobraževanjih za učitelje. Učitelji trenutno v povprečju namenijo 20 do 40 odstotkov eksperimentalnega dela tematikam s področja zelene in trajnostne kemije, pri tem se srečujejo tudi s številnimi omejitvami. Pri omejitvah navajajo omejitve, s katerimi se srečujejo že pri izvajanju eksperimentov na splošno (pomanjkanje časa pri pouku in premalo kemikalij ter opreme v šoli), poleg tega pa se pri teh vsebinah srečujejo tudi z dodatnimi izzivi (pomanjkanje gradiv, uporabnih informacij, konkretnih primerov za uporabo pri pouku ter izobraževanj in seminarjev na omenjeno tematiko). To področje eksperimentalnega dela učitelji v pouk uvajajo preko splošnih ciljev, pri različnih vsebinskih sklopih učnega načrta za kemijo, pri uvajanju učitelji trdijo, da eksperimente načelom trajnostne in zelene kemije prilagajajo samostojno, kar pa se ne kaže v prostovoljno poslanih gradivih, ki so bila analizirana po kriterijih zelene zvezde in zelenega kroga. Iz rezultatov je razvidno, da učitelji menijo, da trenutni učni načrt vpeljave eksperimentalnega dela na temo zelene in trajnostne kemije v učni proces pri pouku kemije ne spodbuja, poleg tega je tudi razvidno, da izobrazba, delovna doba in raven poučevanja (osnovna ali srednja šola) ne vplivajo na vključevanje vsebin zelene in trajnostne kemije v poučevanje kemijskih predmetov. Raziskava je omogočila vpogled v trenutno stanje na področju uvajanja zelene in trajnostne kemije v osnovnošolsko in srednješolsko kemijsko izobraževanje v Sloveniji. Rezultati so pokazali izzive, s katerimi se učitelji soočajo, in priložnost za strokovnjake na področju kemijskega izobraževanja, da učiteljem kemije pri uvajanju eksperimentalnih vsebin zelene in trajnostne kemije ponudijo ustrezno podporo.A. Mugerli20252025-10-01 21:30:59Magistrsko delo/naloga174371sl