Razvojna vloga pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave v SlovenijiKoščak, Robi (Avtor) Kušar, Simon (Mentor) Zupančič, Jernej (Komentor) regionalni razvojregijapokrajinalokalna samoupravavrednotenje vplivovSlovenijaV magistrskem delu smo proučevali razvojno vlogo pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave v Sloveniji, pri čemer nas je zanimalo, kakšen je regionalni razvoj v Sloveniji danes in kako bi nanj vplivalo oblikovanje pokrajin v prihodnje. Izvedli smo e-anketo med splošno javnostjo (N = 262) in opravili 15 polstrukturiranih intervjujev s sogovorniki iz dveh skupin: 1. strokovnjaki z različnih področij, ki so sodelovali pri oblikovanju predlogov, in 2. »uporabniki« oziroma deležniki, ki bi delovali pri upravljanju prostora in spodbujanju regionalnega razvoja v kontekstu dodatne prostorske ravni upravljanja v Sloveniji (občine, regionalne razvojne agencije, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstvo za javno upravo). Izbrane predloge členitve Slovenije na pokrajine (3, 8, 15 in 25 pokrajin) smo vrednotili prek 18 kriterijev, razvrščenih v 4 skupine: 1. strateški razvojni cilji, 2. prostorski in okoljski vidiki, 3. kakovost življenja in 4. upravljanje in participacija. Kljub večkratnim poskusom do oblikovanja pokrajin ni prišlo zaradi različnih razlogov (ustavne omejitve, pomanjkanje politične volje, vprašanja glede financiranja in neučinkovita komunikacija s splošno javnostjo). Analize in mnenja kažejo, da bi pokrajine prispevale k skladnejšemu regionalnemu razvoju, zmanjšanju razvojnih razlik in učinkovitejšemu upravljanju. Odprta vprašanja ostajajo glede njihovega števila, načinov financiranja in realne politične volje za njihovo oblikovanje. Kot najbolj uravnotežen in strokovno podprt se kaže predlog 8 pokrajin, saj ima največ pozitivnih vplivov na uresničevanje ciljev regionalnega razvoja.20252025-10-01 07:45:17Magistrsko delo/naloga174310sl