<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174305"><dc:title>Analiza profila posameznika, ki nikoli ne uživa mesa in mesnih izdelkov</dc:title><dc:creator>Močnik,	Žana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Črnič,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vegetarijanstvo</dc:subject><dc:subject>posameznik</dc:subject><dc:subject>profil</dc:subject><dc:subject>analiza</dc:subject><dc:subject>statistične razlike</dc:subject><dc:description>Razvoj identitete vegetarijancev je rezultat povezave notranjih dejavnikov, kot je asimilacija prehranskih odločitev v identiteto, in zunanjih dejavnikov, ki oblikujejo vedenje. Ko se posameznik identificira kot vegetarijanec, to močneje vpliva na njegovo družbeno življenje kot zgolj odločitev za zmanjšanje uživanja mesa. Vegetarijanci se razlikujejo glede na to, koliko pomembne so njihove prehranjevalne navade za njihovo identiteto. Razumevanje vegetarijanske identitete prispeva k boljšemu vpogledu v kompleksnost človeškega vedenja in družbenih interakcij. Naša raziskava je pokazala, da so vegetarijanci prepričani v zdravstvene koristi svoje prehrane in njen pozitivni vpliv na okolje, obenem pa so bolj etično ozaveščeni, predvsem glede dobrobiti živali in socialne pravičnosti. Pogosteje izražajo liberalna stališča, podpirajo progresivne ideje ter so strpnejši, sočutnejši in manj nagnjeni k predsodkom. Naš »tipični« vegetarijanec se sklada z ugotovitvami drugih raziskav. Odprto pa ostaja vprašanje, ali vegetarijanske navade vplivajo na ta specifična stališča ali so ljudje s specifičnimi vrednotami že bolj nagnjeni k vegetarijanstvu. Ta vidik zahteva nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>Ž. Močnik</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-01 07:30:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174305</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
