<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174257"><dc:title>Najbolj prepoznavni evropski pozavnisti po 1. svetovni vojni</dc:title><dc:creator>Vlašič,	Lan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kranjc,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pozavna</dc:subject><dc:subject>evropski pozavnisti</dc:subject><dc:subject>razvoj instrumenta</dc:subject><dc:subject>20. stoletje</dc:subject><dc:subject>pedagoški pristopi</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga z naslovom Najbolj prepoznavni evropski pozavnisti po 1. svetovni vojni obravnava razvoj pozavne kot glasbenega inštrumenta ter ključne osebnosti, ki so oblikovale njeno izvajalsko in pedagoško tradicijo v Evropi po letu 1918. Avtor skozi zgodovinski, tehnični in umetniški kontekst predstavi vplive vojne na glasbeno produkcijo in institucionalizacijo poučevanja pozavne. Poseben poudarek je namenjen najpomembnejšim evropskim pozavnistom tega obdobja, kot so André Lafosse, Vladislav Blaževič, Denis Wick, Branimir Slokar, Michel Becquet, Christian Lindberg in Jacques Mauger. Predstavljena so njihova življenja, glasbene poti, diskografija, pedagoško delo in inovacije na področju izdelave pozavn ter njihove metode poučevanja. Poleg analize razvoja inštrumenta naloga preučuje tudi širši vpliv pozavne v komorni, orkestrski in jazzovski glasbi, tehnični napredek instrumenta, vpliv pedagoških metod in sodobnih izvajalskih praks. V posebnem poglavju je vključen tudi intervju z Branimirjem Slokarjem, ki osvetli osebne poglede enega vodilnih evropskih pozavnistov.</dc:description><dc:publisher>L. Vlašič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-30 11:57:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174257</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
