<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174256"><dc:title>Avtomatizacija procesov načrtovanja nizkonapetostnega distribucijskega omrežja</dc:title><dc:creator>ZUPANČIČ,	ROK	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Distribucijsko omrežje</dc:subject><dc:subject>Načrtovanje omrežja</dc:subject><dc:subject>Ojačitev omrežja</dc:subject><dc:subject>Avtomatizacija</dc:subject><dc:description>Nizkonapetostna distribucijska omrežja predstavljajo zadnji člen v verigi prenosa električne energije do končnih odjemalcev. Njihova predvidena življenjska doba je najmanj 30 let, v praksi pa pogosto obratujejo še dlje. Zaradi vse večje elektrifikacije prometa in ogrevanja ter vključevanja obnovljivih virov energije se pojavljajo dodatne obremenitve, za katere ta omrežja prvotno niso bila zasnovana. Posledično nastajajo tehnične težave, ki jih distribucijska podjetja praviloma rešujejo z načrtovanjem ojačitve omrežja.

Magistrsko delo obravnava avtomatizacijo postopkov načrtovanja nizkonapetostnih distribucijskih omrežij z razvojem algoritmov, ki omogočajo hitrejše in zanesljivejše odločanje. Razviti pristop vključuje samodejno vključevanje novih odjemalcev ter izbiro ustreznih presekov vodnikov na celotnem izvodu.

V prvem delu naloge je podrobno predstavljena metodologija, ki se trenutno uporablja v Sloveniji. Za boljšo oceno njene učinkovitosti je primerjana s pristopi iz Nemčije in Italije. Izvedena je primerjava med izračunanimi in izmerjenimi napetostnimi padci, ki razkriva omejitve obstoječe metodologije, saj ta še vedno temelji na statičnih obremenitvah, nasprotno pa tuje prakse že vključujejo dinamične podatke in komponente pametnih omrežij.

Drugi del magistrske naloge je osredotočen na implementacijo slovenske metodologije načrtovanja v programsko okolje Python z uporabo knjižnice Pandapower. Na tej osnovi so razviti algoritmi za avtomatizirano vključevanje novih odjemalcev, izbiro ustreznih presekov vodnikov ter določitev priključne zmogljivosti posameznih odjemalcev.

Rezultati potrjujejo, da avtomatizirani pristopi bistveno poenostavijo tehnično zahtevne postopke načrtovanja in omogočajo hitrejše prilagajanje omrežja dejanskim potrebam uporabnikov. Magistrsko delo tako predstavlja pomemben temelj za nadaljnji razvoj naprednih algoritmov na področju načrtovanja distribucijskih omrežij.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-30 11:50:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174256</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
