<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174243"><dc:title>Tetoviranje na Kitajskem: med kaznijo, kulturo, tradicijo in individualnim izrazom</dc:title><dc:creator>Kokelj,	Petja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sernelj,	Tea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Istenič,	Saša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tetovaže</dc:subject><dc:subject>Han Kitajci</dc:subject><dc:subject>stigma</dc:subject><dc:subject>filialnost</dc:subject><dc:subject>kazenska vloga</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga se osredotoča na raziskovanje večplastne vloge in pomena tetoviranja v družbi Han Kitajcev in analizira, kako se je dojemanje tetovaž skozi zgodovino spreminjalo in kako zgodovinski temelji stigme vplivajo na razumevanje te prakse v sodobni kitajski družbi. Teoretični del naloge prinaša analizo treh ključnih dejavnikov, ki so sooblikovali dolgotrajno stigmatizacijo tetoviranja. Prvi dejavnik je vloga tetovaž kot etnični klasifikator, ki je vzpostavljal razliko med ljudstvom Han in nehanskimi etničnimi manjšinami. Drugi dejavnik izhaja iz konfucijanskega etičnega sistema in koncepta filialnosti, po katerem je telo darilo staršev, ki se ga ne sme poškodovati. Tretji dejavnik je kazenska raba tetovaž, ki so v tej vlogi služile za trajno označevanje zločincev in s tem vzpostavile neposredno povezavo med tetoviranjem in kriminalom. Kljub prevladujoči stigmi naloga raziskuje tudi zgodovinske primere, kjer tetoviranje ni nosilo negativnih konotacij. Prostovoljne vojaške tetovaže so v obdobjih državne nestabilnosti služile kot posreden izraz filialnosti, ki se je izražala z izkazovanjem predanosti državi in vladarju, in so na ta način presegle svojo kazensko vlogo in nastopile kot izraz najvišje konfucijanske moralne vrline. Dekorativne in tekstualne tetovaže dinastije Tang pa služijo kot dokaz, da v določenih obdobjih predmoderne Kitajske tetovaže niso nastale zgolj iz kazni, temveč zaradi njihove estetske in umetniške vrednosti. Empirični del magistrske naloge temelji na kvalitativni analizi štirinajstih polstrukturiranih intervjujev z mladimi tetoviranimi Han Kitajci. Raziskava je preverila ustreznost hipoteze, ki predvideva, da kljub vse večji popularizaciji tetoviranja stigma v širši družbi, zlasti med starejšimi generacijami in znotraj državnih institucij, še vedno obstaja. Intervjuji so razkrili, da je poznavanje zgodovinskega ozadja večinoma omejeno na kontekst kaznovanja, zaradi česar je tudi v sodobni Kitajski povezovanje tetovaž s kriminalom zelo pogosto. Kljub temu pa mladi tetoviranje dojemajo kot obliko individualnega samoizražanja, kot kombinacijo estetskega in simbolnega pomena.</dc:description><dc:publisher>P. Kokelj</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-30 09:10:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174243</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
